Četudi živite v zunajzakonski skupnosti, je to enako, kot če bi bili poročeni

Slovenska pravna ureditev, ki velja za osebe v zakonski zvezi, velja tudi za osebe, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je namreč pri nas v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Seveda pa obstoj zunajzakonske skupnosti določajo nekateri pogoji: partnerja morata biti nasprotnega spola, živeti morata skupaj (razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih je skupno življenje onemogočeno, vendar partnerja nanje ne moreta vplivati, denimo zaposlitev v drugem kraju ali državi), hkrati pa ne sme biti razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna (denimo zakonska zveza med sorodniki).

Zadnji pogoj je trajanje: zakon določa, da mora iti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost, vendar njenega trajanja ne opredeljuje, zato se o tem presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja tudi po merilih, ki so enaka kot pri zakonski zvezi: skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in gmotne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti tudi opazna navzven: skupno bivanje, skupno gospodinjstvo … Otrok ni pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti.

Odslej tudi za istospolne partnerje?

Z novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je prejšnji mesec vznemirila javnost, bi popolnoma enake pravne posledice nastopile tudi za istospolne partnerske skupnosti, saj bi zakon istospolnim parom omogočil sklenitev zakonske zveze. V primeru izpolnjevanja omenjenih pogojev bi veljalo, da med istospolnimi partnerji obstaja zunajzakonska skupnost. Doslej je namreč premoženjski režim skupnega in posebnega premoženja veljal samo za registrirane istospolne partnerske skupnosti. Takšni pari so morali svojo skupnost registrirati pred matičarjem upravne enote, in sicer s podpisom izjave o registraciji skupnosti. Istospolnim partnerjem, ki svoje skupnosti niso registrirali (čeprav so živeli skupaj in izpolnjevali vse pogoje za zunajzakonsko skupnost – z izjemo različnosti spolov), pa zakonodaja ni priznavala nobenih pravic, ki bi se nanašale na premoženjski režim skupnega in posebnega premoženja.

Predporočna pogodba?

Premoženje partnerjev se po veljavni zakonodaji deli na skupno in posebno premoženje, in ker premoženja pogodbeno ni mogoče urediti kako drugače, to pomeni, da pri nas ni možno skleniti predporočne pogodbe, o kateri pogosto slišimo iz ameriških primerov. Četudi bi se oba partnerja strinjala, da vsak svoje premoženje zavaruje s sklenitvijo tovrstne pogodbe, bi bila pogodba neveljavna. To pomeni, da razplet dogodkov – kakšna bo delitev premoženja – pri nas v primeru ločitve ne more biti vnaprej dogovorjen, o čemer bomo več napisali v nadaljevanju.