Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ne ni srčni napad - panika je!


(stran 3 od 3)


Ali se vzrok skriva v utesnitvi živcev med vratnim in prsnim delom hrbtenice?


Bolezenska znamenja, kot so podivjano srce, omotičnost ter mravljinci v prsih in rokah, so lahko povzroči prehodna utesnitev vegetativnih živčnih korenin na prehodu med vratnim in prsnim delom hrbtenice. To je živčevje, ki ne povzroča bolečinskih dražljajev, čeprav je zelo občutljivo in se lahko odzove že na vsako najmanjšo utesnitev v mehkih tkivih ob hrbtenici.


Na prehodu med vratom in hrbtom je vozlišče, ki mu pravimo zvezdasti ganglij. Iz njega izvirajo živčna vlakna za pospešitev srčnega utripa, temu pa sledi vrsta dodatnih stresnih odzivov, od nihanja ravni sladkorja v krvi, vrtoglavice in omotice do paničnih napadov, do katerih pride zaradi negotovosti, kdaj se bo tak dogodek vnovič pripetil. K takšnim spremembam pogosto prispevajo poškodbe ali deformacije skeleta, predvsem hrbtenice, ki nastajajo ob preoblikovanju ali degenerativnem spreminjanju vretenc. Razlika v dolžini okončin, ploske noge, ohlapne mišice v pasu in medenici … vse to so pogosto spregledani pojavi, ki lahko sprožijo množico nelagodij in sčasoma prispevajo k nastanku tako imenovanega psihoorganskega sindroma. Celotno zdravljenje se nemalokrat preseli k psihiatrom.

Za hitrost srčnega utripa je pomembno usklajeno delovanje nadledvičnih žlez
Ob osemnajsti uri prevladuje vitalna energija ledvic, ki lahko svoje neurejeno gibanje kaže v obliki strahu ali panike. Poleg tega je za hitrost srčnega utripa zelo pomembno usklajeno delovanje nadledvičnic. Te lahko v trenutku povišajo srčni utrip, kadar se česa prestrašimo ali če nas kdo preseneti. Hiter dvig stresnih hormonov v nadledvičnicah povzroči dvig ravni krvnega sladkorja, ki mu sledita pospešeno izločanje inzulina iz trebušne slinavke in takojšnji umik krvnega sladkorja v celice. Takšna nihanja krvnega sladkorja najbolj prizadenejo možgane in mišice, kar ustvarja osnovo za nove panične napade. Gre namreč za organe in tkiva, ki so zelo občutljivi na pomanjkanje sladkorja v krvi.

Kaj lahko stori gospod Marko:
Vsekakor naj poskrbi za čimprejšnjo korekcijo razlike v dolžini spodnjih okončin ter začne izvajati raztezne vaje za vrat in zgornji del hrbta ter pasu. Razbremenitev napetosti v malih, tako imenovanih fasetnih sklepih hrbtenice utegne ugodno vplivati na počutje. Sproščenost obhrbteničnih mišic in kit, ki obdajajo fasetne sklepe hrbtenice, je temeljni dejavnik za normalno delovanje vegetativnih živčnih korenin.

Odpravi naj se k ortopedu, ki bo podrobneje pregledal vratni del hrbtenice in območje med vratom in hrbtom.

Ultrazvočni pregled vratnih žil
je preprosta in poceni preiskava, ki lahko ovrže sum, da gre za zožitev obtočil in posledično pomanjkanje krvi v možganih.

Kajenje škodljivo vpliva na prekrvitev in povzroča čezmerno napetost območja med vratom in lopaticami, zato bi bilo dobro, da se čim prej loti odvajanja kajenja.

Masaža prehoda med vratom in hrbtom bi verjetno sprožila nekaj razsežnih rdečin, ki bi bile obenem potrditev, da gre za čezmerno napetost tega območja in utesnitev vegetativnih živcev – pospeševalcev srčnega utripa.

Redno opravljanje razteznih vaj bi sčasoma zmanjšalo napetost ter verjetno tudi omililo pogostost in intenzivnost pospešitve srčnega utripa, pa tudi spremljajočih paničnih napadov.

Petar Papuga, dr. med., spec. akupunkture

Petar Papuga je Marku postavil nekaj dodatnih vprašanj. Gospod Marko je mu odgovoril: »Vratnih vretenc nisem nikoli slikal. Toda zaradi hudih bolečin v ledvenem delu hrbtenice so mi pri petnajstih letih opravili ortopedske preiskave in rentgensko slikanje ledvene hrbtenice. Ortoped je odkril, da imam 2,5 centimetra krajšo levo nogo, zaradi česar je hrbtenica ukrivljena. Razbijanje srca navadno nastopi okrog 18. ure in pozno zvečer, pred spanjem. Ko sem imel panične napade, mi je srce razbijalo tudi po petkrat na dan.

Po izobrazbi sem profesor športne vzgoje, predtem sem se ukvarjal s košarko. Vedno sem bil telesno zelo dejaven – dokler ni prišlo do težav in sem začel verjeti, da imam težave s srcem oziroma ožiljem. Visok sem 186 centimetrov, tehtam 79 kilogramov. Moja najhujša razvada je kajenje. Na ultrazvočnem pregledu vratnih žil še nisem bil. Opravil sem kardiološki pregled, ultrazvok abdomna, obremenitveni test in dva ultrazvoka srca. Pregledali so mi tudi kri. Vsi izvidi so bili normalni – razen povišanega krvnega tlaka (tudi do 170/90 mmHg). Srce mi prehitro bije samo v primeru paničnih napadov. Normalna srčna frekvenca je okrog 63 utripov zjutraj in 70 utripov čez dan.

Opazil sem, da se mi utrip poveča na 85, kadar me tišči na blato, takoj po opravljeni potrebi pa spet pade na 75. Skrbi me, da mi je pogosto vroče v obraz, močna rdečica se pojavlja tudi na vratu in zgornjem delu prsi. Mislim, da mi niha krvni sladkor, saj se mi občasno zmanjša mišična moč, včasih imam tudi tresavico v rokah in čeljusti. Spim zelo trdno in razmeroma redno, navadno po sedem ur na dan. Ko sem imel panične napade, sem se zaradi njih prebujal. Trenutno jemljem antidepresive in betablokatorje.«




Galerija

Shutterstock

doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., spec. psihiatrije, Enota za krizne intervencije, Psihiatrična klinika Ljubljana

doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med., spec. psihiatrije

Petar Papuga, dr. med., spec. akupunkture

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd