Kaj nam sporočajo sanje?

Zakaj se nekatere sanje ponavljajo, kaj pomenijo nočne more, čemu naj bi nadzirali svoje sanje – in zakaj sploh sanjamo? Za večino med nami so sanje skrivnost ali pa imajo le malo smisla – če se jih sploh spomnimo. Nekateri celo menijo, da ne sanjajo, vendar v resnici sanjamo prav vsi. Najnovejše raziskave dokazujejo, da sanje lahko pripeljejo do globljega razumevanja samega sebe, če se jih naučimo spominjati in »brati«.

Sanje so stare toliko kot človeško samozavedanje. V daljni preteklosti so sanje veljale za vizualizacije kodiranih božjih sporočil, ki so jih sprejemali zgolj izbranci. Sanje so razumeli v smislu simbolnega sporočila. Znanost o sanjah se je sčasoma izgubila. Dandanes jo v določeni meri oživljajo posamezni psihologi, ki skušajo dokazati obstoj povezave med sanjskim življenjem in stanjem svojih pacientov, saj so sanje del naše duševnosti. V zadnjih desetletjih je naše znanje o delovanju možganov izredno napredovalo in razjasnilo številne skrivnosti, razblinilo številne mite. Tudi tiste o sanjah. Nevroznanost je v 20. stoletju postala del oneironologije, vede o sanjah.

Most med zavednim in nezavednim

Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik in drugih občutkov med spanjem. Po mnenju švicarskih raziskovalcev center za sanje leži v ozadju možganov, blizu vidnega centra oziroma območja, ki je odgovorno za prepoznavanje obrazov in okolice, pa tudi za čustva in vizualni spomin. Toda čeprav vemo, kje nastajajo sanje, ne vemo, kako in zakaj. Ne znanstvene raziskave ne intuicija nam še ni ponudila popolnega odgovora na to vprašanje. S svojo »močjo« pomembno vplivajo na človekovo duševno stanje, čeprav se tega večina ne zaveda. Sanje nastopijo v stanjih, ko duševni procesi niso pod nadzorom zavesti, torej v nezavednem. Niso le nočna dejavnost možganov, ampak veliko več. Sanje so most med zavednim in nezavednim, med vidnim in nevidnim.

Razkrivajo naše najgloblje želje in rane

Čikaški psihoterapevt Jeffrey Sumber, ki je med drugim na Harvardu študiral mitologijo sanj, na Jungovem inštitutu v Zürichu pa njihovo jungovsko interpretacijo, meni, da so sanje nezavedno, ki se želi povezati z zavestnim umom. Sanje ustvarjajo nekakšen most, po katerem lahko hodimo naprej in nazaj ter raziskujemo, kaj mislimo, da vemo – in kaj v resnici vemo. Analiza sanj je ključna prvina procesa odkrivanja samega sebe. Sanje odkrivajo naše najgloblje želje in rane. Analiza sanj nam torej lahko pomaga do boljšega in globljega razumevanja samih sebe. Kot pravi Sumber, nas naše nezavedno pokliče, da občutimo svoje ideje, misli in dejanja – tako dobimo globlji vpogled v to, kdo smo in kakšna je naša življenjska pot. Človek mora sanjati, saj je to eden od naravnih odzivov telesa na stres, tesnobo in strah.

Sanje nas zdravijo in učijo

Pravilno tolmačene sanje nam torej posredujejo pomembna sporočila o našem telesnem in duševnem stanju. Jung je dognal, da sanje skrbijo za njuno ravnovesje. Sanje nam ne le odkrivajo izvore notranjega neskladja, opozarjajo nas tudi na potenciale, ki jih premoremo. Sanje nas zdravijo, usmerjajo in učijo, kažejo nam, kje delamo napake, ponujajo nam odgovore na vprašanja in rešitve za težave, s katerimi se naša zavest ne zna spoprijeti. V sanjah se zrcalijo človekove notranje in zunanje preobrazbe in s tem včasih boleč proces rasti, ki traja vse življenje.

Zdravijo tudi depresijo

Lance Storm, zdravnik in gostujoči raziskovalec Univerze v Adelaidi za psihologijo, meni, da sanjske podobe ponujajo vpogled v težave ljudi na področju duševnega zdravja in pomagajo pri njihovem zdravljenju. Storm verjame, da lahko analiza sanj pomaga pri zdravljenju depresije. To je hitro rastoče področje skrbi za duševno zdravje, saj je znano, da je pri depresivnih ljudeh faza REM, ki je neposredno povezana s čustveno predelavo v sanjah, daljša.

Sanjanje je proces, ki ga lahko vadimo

Postopoma se lahko naučimo zavestno uravnavati svoje sanje. Med spanjem se je treba osredotočiti na svoje misli in namene; v svojo zavest injiciramo določeno misel ali idejo in jo tako vtisnemo v nezavedno. Lahko se tudi vrnemo v sanje iz preteklosti, in sicer tako, da pred spanjem ležimo v postelji in si predvajamo stare sanje, kolikor se jih pač spomnimo. Ključ tega procesa je, da se, preden zaspimo, identificiramo z občutkom iz minulih sanj in pademo na podoben kraj. »Ko se zbudimo in se začnemo premikati, nemudoma zapustimo stanje, v katerem smo sanjali. V manj kot petih minutah pozabimo več kot polovico, v desetih minutah pa se za vedno izgubi vse, kar smo sanjali,« pravi angleški psiholog Wallace in dodaja, da je edina rešitev v tem, da zjutraj, ko odpremo oči, še malce poležimo, da se nam vrnejo sanjske podobe.