Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Kaj nam sporočajo sanje?


(stran 2 od 3)



Lucidno sanjanje

Navadno ne moremo nadzirati sanj. Izjema je lucidno sanjanje, ko posameznik ugotovi, da sanja, posledično pa lahko v določeni meri nadzira sanjsko okolje. To je priložnost za zanimiv korak h globljemu zavedanju samega sebe. Kot pojasnjuje Wallace, je to stanje, v katerem se začnemo sredi dogajanja zavedati, da sanjamo, vendar se ne prebudimo. »Postopoma lahko začnemo zavestno vplivati na to, kar sanjamo. Če nas nekdo lovi, se ustavimo in ga povprašamo, kaj želi od nas,« pravi in dodaja, da je to tudi prava pot, kako ugotoviti, kaj nas tare v stvarnem življenju. Lucidno sanjanje lahko postane mesto, kjer svoj prostor in čas najdejo treningi visokotveganih športov, nastop pred milijonsko množico, soočenja z različnimi strahovi, spoznavanje domišljijskih bitij … Lucidno sanjanje lahko dojemamo kot enega od načinov povezovanja s sabo, s svojim nezavednim, z odkrivanjem sebe, svojih želja in namena. Lucidnega sanjanja se lahko tudi naučimo.


Tudi znanstveniki merijo sanjsko vsebino

Ob pomoči lucidnih sanjavcev (ljudje, ki se zavedajo svojih sanj in so jih sposobni tudi spreminjati) je znanstvenikom z Inštituta za psihiatrijo Max Planck v Münchnu prvič uspelo meriti sanjsko vsebino. Funkcionalna magnetna resonanca jim je omogočila videti in ugotoviti natančno prostorsko lokacijo delovanja možganov med spanjem. Toda raziskovalci niso mogli analizirati možganske dejavnosti, povezane z vsebino sanj. V novi študiji so lucidne sanjavce prosili, naj se med spanjem zavedo svojih sanj in s premikanjem oči poročajo o svojem stanju. Zatem so jih prosili, naj za 10 sekund večkrat stisnejo najprej desno in nato še levo pest. To jim je omogočilo, da so z EEG izmerili vstop v REM-fazo, med katero sanje zaznavamo še posebno intenzivno, in tako odkrili začetek lucidne faze. Od tega trenutka naprej se je dejavnost možganov ujemala z dogovorjenimi »sanjami«, ki obsegajo stiskanje pesti. Območje v senzomotorični skorji možganov, ki je odgovorno za izvajanje gibanja, se je med sanjanjem aktiviralo. To je neposredno primerljivo z možgansko dejavnostjo, ki nastopi, ko oseba premakne roko v budnem stanju.

Raziskovalci pravijo, da korelacija med dejavnostjo možganov in zavestnim delovanjem kaže, da je vsebino sanj mogoče izmeriti. Ob pomoči infrardeče spektroskopije so opazili tudi povečano dejavnost na območju možganov, ki igra pomembno vlogo pri načrtovanju gibanja. »Naše sanje torej niso nekakšen 'spalni kino', v katerem zgolj pasivno opazujemo dogodek, ampak obsegajo dejavnosti v regijah možganov, ki so pomembne za vsebino sanj,« pojasnjuje vodja skupine za raziskave na tem inštitutu, Michael Czisch.


Navdih za ustvarjanje

Marjetka Jeršek, pisateljica in navdušena raziskovalka vzporednih resničnosti, pravi, da lahko ob pomoči sanj povečamo svojo ustvarjalnost. »Umetnost sanjanja nas popelje v druge razsežnosti in resničnosti, v katerih so shranjena starodavna znanja in veščine. Tako kot vseh drugih stvari se lahko skozi sanjanje naučimo tudi ustvarjati slike, knjige, glasbo, kar koli nas pač zanima. Pri tem lahko uporabimo tehniko gugalnice. Ustvarimo si sanjsko gugalnico in se med sanjanjem zavemo njenega obstoja, se zagugamo in skočimo na področje želenega znanja.«

Po besedah Marjetke Jeršek lahko številne odgovore, rešitve in navdih črpamo iz bogatega sanjskega sveta. »Tam je vsega v izobilju. Zavestno sanjanje nam v vsakem primeru ponudi možnost raziskovanja novih svetov in razsežnosti, ki pa jih sanjavci nikoli ne bi poimenovali fantazijski svet. Gre za drugo obliko resničnosti, za vzporedni svet, v katerem veljajo drugačne zakonitosti.« Ne smemo pozabiti, pravi Marjetka Jeršek, da je za sanjavce, tako kot tudi za pripadnike številnih drugih starodavnih kultur, svet sanj enako resničen kot svet vsakdanjosti oziroma svet primarnih čutov.

Araukanci, indijansko pleme iz Južne Amerike, pri komunikaciji ne postavlja nobene ločnice med sanjami in resničnostjo primarnih čutov. Torej ne gre za virtualno realnost, marveč za vzporedno realnost, pojasnjuje Marjetka, ki si že nekaj let svoje sanje tudi zapisuje. »Dnevnik sanjanja nam pomaga ohranjati pozornost na dejavnost sanjanja in jo krepi. S tem, ko si sanje zapisujemo, gojimo sporočilo, da so za nas pomembne. Hkrati nam naše nezavedno in tudi zavest iz vzporedne realnosti skozi sanje pošiljata sporočila, ki nam lahko pomagajo reševati težave v vsakdanjem življenju, v pomoč pa so nam tudi pri osebnostni rasti in duhovnem razvoju. Le naučiti se moramo, kako jim prisluhniti. Pogosto sem sanjala cela poglavja knjig, ki sem jih napisala.«

Plast za plastjo

Sanjati bi prenehali že pred tisočletji, če sanje ne bi bile nujne in koristne, pravi Leon Nescon, eden od pionirjev avstralskega gibanja za samopomoč, ki že dvajset let raziskuje simbolne pomene sanj. Sanje so kakor čebula, pravi: pri odkrivanju njihovega pomena je treba odstranjevati plast za plastjo; kdor se je voljan spustiti dovolj globoko, pride do najsočnejše sredice in odkrije veliko o sebi. Govorimo v prispodobah, sanjamo v simbolih, pravi Nescon. Sanje so priložnost, da se več naučimo o sebi in o svoji življenjski poti. Sanje najpogosteje govorijo o nas samih, zato noben zunanji strokovnjak ne more bolje poznati sporočila sanj kot mi sami, zato se podajmo na raziskovanje svojih sanj.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Shutterstock

Shutterstock

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd