Je karizma dar ali spretnost?

Zagotovo poznate simpatično, zanimivo in uspešno osebo, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje, ki zlahka pritegne pozornost in jo je užitek poslušati, poleg tega je verodostojna in prijazna, ljudje pa ji zaupajo, saj izžareva moč in vpliv. Po neizmerni moči karizme so znani Steve Jobs, Oprah, Barrack Obama, Michelle Obama, Bill Clinton, Hillary Clinton, Diane Keaton, George Clooney, …

Je karizma dar ali spretnost? Zakaj jo imamo kot dojenčki vsi, potem pa ponikne? Jo lahko spet spodbudimo, da zasije? O tem smo se pogovarjali z Edvardom Kadičem, strokovnjakom za komunikacijo, ki se že dvajset let ukvarja z osebnostnim razvojem in zlasti z razvojem osebne karizme.

Karizma je sposobnost, dana posamezniku zlasti v korist drugih, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Karizma je nadvse zanimiva lastnost, ki jo premorejo le nekateri, nekakšen preplet pozitivnih lastnosti, ki največkrat pripeljejo do uspeha, pojasnjuje Kadič. Karizma je žar, ki odseva skozi posameznikova dejanja in besede. Gre za sposobnost hitrega in globokega navezovanja stikov, vplivanja na druge in njihovega motiviranja, pa tudi vzpostavljanja trajno dobrih odnosov.

Če želiš imeti dobro karizmo, moraš namreč biti najprej dober človek, je dejal že Aristotel. Ljudje s karizmo so prepričljivi, očarljivi in spoštljivi. Vsi si želimo sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, ki premore navdihujoče sporočilo, saj priteguje ljudi in jih motivira. Karizmatično vodenje vpliva na upe, ideale in navdihuje ljudi. Karizma je ključna motivacijska in tudi življenjska veščina, ki jo lahko osvojimo, če želimo kakor koli vplivati na druge. Karizma je ena od ključnih človeških lastnosti, ki jo je mogoče koristno uporabljati na vseh področjih življenja. To je vsekakor lastnost, ki odpira marsikatera vrata – tako v poslovnem kot v zasebnem svetu.

Merila karizmatičnosti

Edvard Kadič se v svoji knjigi o osebni karizmi posveti prvinam, ki v sinergiji ustvarijo tiste vrste žar in šarm, ki mu pravimo osebna karizma. Mednje je uvrstil samozavest, samodisciplino, strast, osredotočenost, optimizem, moč, ravnovesje, poslanstvo, vizijo, intuicijo, ustvarjalnost, empatijo, humor, uporabo zgodb, navdihovanje, kompetentnost, integriteto, kredibilnost, vpliv, pogum in motivacijo. Ljudje, ki izražajo osebno karizmo, so torej vsi po vrsti predvsem samozavestni. Njihova samopodoba je dobra ali celo odlična, so optimistično naravnani, nastopajo suvereno in se nasploh dobro počutijo v svoji koži. Polni so dobrih zgodb, duhoviti, njihove besede so relevantne in za njimi tudi zlahka stojijo. In ne nazadnje: karizmatični ljudje znajo poslušati. Še več. Ljudi poslušajo s pristnim zanimanjem.

Ali se lahko karizme tudi naučimo?

Verjetno je najbolj karizmatično bitje na svetu prav dojenček, meni Kadič. Zakaj pozneje karizma pri večini ljudi postane nekako zastrta? Kadič pravi, da zato, ker smo se v življenju, zlasti v času odraščanja, nekatere vidike osebnostnega izražanja naučili zakrivati, da bi nas pomembni drugi – družina, prijatelji, vrstniki in druge oblike javnosti – sprejeli, da bi torej pripadali. Včasih lahko katera od teh privzetih navad zastre žar naše karizme. K sreči je to mogoče tudi spremeniti.

Okostenele razvade, ki nam v življenju niso v korist, lahko zamenjamo z novimi, najbolje s tistimi, ki so naravno uglašene z našo osebno karizmo. S sledenjem dobrega zgleda, z delom na sebi in s posvečanjem osebnostni rasti lahko prej ali slej postanemo to, kar v potencialu že smo, in to v svoji najboljši izvedbi. Ko govorimo o tem, da se lahko karizme naučimo, je treba pojem »učenje« vzeti pogojno, pravi Kadič. Skozi odraščanje se namreč naučimo zakrivati nekatere svoje vidike, navadno tiste, ki nekoliko odstopajo od uveljavljenih norm okolja, v katerem bivamo. Prav ti vidiki pa izražajo našo izvirnost. Ko te vidike prekrijemo, postanemo del sive mase povprečnežev, del neprepoznavne sivine vsakdana. Naše »učenje« je pravzaprav pot prepoznavanja in razkrivanja teh vidikov.

Kako razkriti svojo karizmo?

Naša naloga na tem svetu je, da mu s svojimi darovi dodamo vrednost, pojasnjuje Kadič. To lahko storimo predvsem s tem, da izkoristimo in razvijemo svoje talente in vidike delovanja, ki jih imamo samo mi in nihče drug. Navadno se razvoja teh vidikov načrtno lotimo šele takrat, ko se zavemo, kako globoko smo se pogreznili v sivino vsakdana. Ko se zavemo, da življenje teče, mi pa v tem toku ne sodelujemo več dejavno. To nas navadno najprej onesreči, sčasoma pa nam prav ta »nesrečnost« pomaga in nas motivira, da se zamislimo nad svojim stanjem. Velja, da morajo ljudje zaradi svojega položaja postati dovolj »nesrečni«, šele nato se začnejo dejavno ukvarjati s seboj. Začnejo se torej »učiti« vidikov, ki so jih dotlej prikrivali. Postanejo pozorni na svoje darove, začnejo razkrivati svoje prednosti … in s tem njihova karizma tudi vse močneje žari v svet.

Skladnost besed in dejanj

Svojo karizmo lahko povečamo v smislu njene hitrejše prepoznave v očeh drugih. To lahko na kratek rok dosežemo z izobraževanjem na področju govorice telesa, javnega nastopanja in retorike, na dolgi rok pa je samo načrtno ukvarjanje s seboj (osebnostni razvoj, life coaching) zagotovilo, da se bo naša karizma tudi dejansko okrepila oziroma močneje zažarela. Eno od bolj občutljivih področij osebne karizme je namreč polje kongruence, tj. polje skladnosti med besedami in dejanji. Če naša dejanja in besede ne izvirajo iz srca, bo naša karizma delovala precej bolj izumetničeno kot pri človeku, katerega besede in dejanja so naravna posledica tega, kar je sam po sebi. To je opazno pri ljudeh, pri katerih ugotovimo, da bi denimo težko delali kaj drugega od tistega, kar dejansko delajo. Če smo denimo v stiku z vrhunskim kuharjem, ki v svojem delu v resnici uživa, to notranje zadovoljstvo iz njega naravno žari, nam pa se zdi, da je »rojen kuhar«.

Različne vrste karizme?

Po Kadičevih besedah karizma ni ne pozitivna ne negativna. Človek jo lahko uporablja v takšne ali drugačne namene, sama po sebi pa je nevtralna. Če pomislimo na Gandhija in Hitlerja, ugotovimo, da sta imela oba izjemno karizmo. Naša percepcija, ali sta delala dobro ali slabo, pa je tisto, kar pojem karizme postavi v kontekst in v tem smislu tudi razlikuje med njima. Podobno velja za različna področja udejstvovanja, ko razmišljamo o karizmatičnih športnikih, pevcih, politikih, profesorjih, duhovnikih, direktorjih … Mnogi ljudje, zlasti mladi, ki so še brez tovrstnih izkušenj, si radi predstavljajo, da jim bo visok položaj v podjetju samodejno prinesel karizmatično vlogo v poslovnem okolju. Vendar ni tako. Tako kot velja pregovor: »Kamorkoli greš, vedno vzameš s seboj sebe.« Ljudje so tisti, ki ustvarijo karizmatično delovno mesto, položaj v svetu estrade, vlogo športnega vzornika … in ne nasprotno.

Dober prvi vtis

Za dober prvi vtis imamo približno trideset sekund časa.

Paziti moramo predvsem na:

• pripravo (s kom, kje, kdaj),
• očesni stik (sogovornika glejmo v oči),
• rokovanje (dober stik dlani),
• glas (jasno in razločno govorjenje).

Vplivanje na druge

Za povečanje naše sposobnosti vplivanja na druge moramo:

• biti zgled ravnanja v posamezni situaciji,
• biti pozitivno naravnani,
• upoštevati mnenja drugih,
• hitro in preudarno sprejemati odločitve,
• zaupati v svoje odločitve in pri njih tudi vztrajati.

Trajno dober stik

Za trajno dober stik z ljudmi je pomembno predvsem:

• da imamo ljudi radi (sprejemamo jih kot dobre),
• da si zapomnimo njihova imena in obraze,
• da smo odprti in dostopni za srečanja v javnosti.

Najbolj znani karizmatični zvezdniki

Na lestvicah najbolj karizmatičnih svetovno znanih zvezdnikov so se znašli igralci: Clint Eastwood, Leonardo DiCaprio, Jack Nicholson, Johnny Depp, Al Pacino, Meryl Streep, Sean Connery, Marlon Brando, Rober De Niro, Michael Douglas, Christian Bale, Russel Crowe, Nicolas Cage, Christopher Walken, Angelina Jolie, Robert Downey Jr., John Travolta, Matt Damon, Daniel Day-Lewis, Tom Hanks, Tom Cruise, Mel Gibson, Robert Redford, Anthony Hopkins, Gary Oldman, Antonio Banderas, Will Smith, Morgan Freeman, George Clooney, Diane Keaton.