Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Čustveni vampirji

(Foto: Shutterstock)

Kako se ubraniti pred tatovi energije

Gotovo ste že srečali človeka, ki si je s šarmom, teatralnostjo in s krinko prijaznosti pridobil vaše zaupanje, nato pa vas je z nadzorom ali vpletanjem v vaše življenje izigral, čustveno izčrpaval in vam kakor pijavka izpil vso energijo. To so čustveni vampirji. Melodramatična prispodoba je zgolj v vampirske kostume preoblečena klinična diagnoza osebnostne motnje, za katero velja, da z njo nimajo težave tisti, ki jih imajo, pač pa vsi v njihovi okolici.
»Vseh osebnostnih motenj je v populaciji med 8 in 12,5 odstotka, kar je dovolj, da se mora vsakdo med nami, ki se ne odloči živeti kot puščavnik, o njih vsaj malo poučiti – iz golega nagona po preživetju,« meni specialna psihiatrinja na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana, dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Če skrbite za svoje zdravje – tako duševno kot telesno, opozarja, druženje s čustvenimi vampirji sodi v nezdrav življenjski slog.

Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij, v slovarju pa zanj najdemo tudi slabšalno definicijo: brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec. Prav metafora vampirja pokaže na ključne značilnosti ljudi z osebnostnimi motnjami. »Izraz čustveni vampirji je leta 2001 kot prvi uporabil ameriški psiholog Albert J. Bernstein v svoji knjigi Čustveni vampirji, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Poglobljene teoretične razprave in raziskave ne sežejo do laične javnosti, zato si je Bernstein zanjo izposodil metaforo iz pravljičnega sveta vampirjev, ki pijejo kri in druge v odnosu popolnoma izčrpajo, tako čustveno in telesno kot tudi finančno,« pojasnjuje dr. Dernovšek.

Ali bo po moje – ali pa pojdi

»Za ljudi z osebnostnimi motnjami je najbolj značilno, da so pri njih nekatere lastnosti znatno bolj poudarjene, kot bi v dani kulturi pričakovali. Vzorci njihovega mišljenja, čustvovanja in vedenja so neprožni, trdovratno zasidrani, ne spremenijo pa jih niti takrat, ko imajo zaradi njih težave. Vso svojo energijo usmerijo v spreminjanje okolice – seveda pa jim to ne uspe vedno, in takrat energijo preusmerijo v prelaganje krivde in odgovornosti na okolico, usodo ali neustrezne okoliščine. Skratka, iz slabih izkušenj se ne naučijo ničesar. Taki ljudje so v središču svojega malega sveta. Zanje velja: ali bo po moje – ali pa pojdi,« pojasnjuje psihiatrinja. Pogled čustvenih izsiljevalcev na svet je drugačen kot pri ostalih ljudeh.

Vrste zajedavskih vampirjev

Psihiatri razlikujejo med tremi glavnimi osebnostnimi motnjami. To so ekscentrične, dramatične in anksiozne.

Med ekscentrične motnje spadajo paranoidna (opreznost, sumničavost, iskanje skritih motivov), shizoidna (samozadostnost, izolacija, čustvena hladnost, apatija, fantazijski svet), shizotipska (ne menijo se za nikogar, nenavadno vedenje in razmišljanje).

Med dramatične motnje spadajo: antisocialna (prek trupel do cilja, manipulacija, nasilje, želja po moči), narcistična (poveličevanje samega sebe, izkoriščanje drugih), mejna (čustveni izpadi, grožnje, samomorilnost) in histrionična (obstajam, če me občudujejo, dramatiziranje, zapeljevanje).

V tretjo kategorijo anksioznih motenj se uvrščajo: odvisnostna (bolestno odvisni medsebojni odnosi), izogibajoča (izogibanje situacijam in ljudem zaradi strahu pred zavrnitvijo) in obsesivno-kompulzivna (perfekcionizem, sklicevanje na pravila).

Bernstein v knjigi opiše pet osebnostnih motenj, čeprav jih obstaja veliko več. Psihiatrinja Dernovšek meni, da je izbral tiste, pri katerih so ljudje energetsko dobro opremljeni in posegajo v okolico, s čimer si torej dejavno iščejo žrtve. Njihova agresija, manipulacija in želja po obvladovanju so odkrite in zelo jasne. Najpogostejše osebnostne motnje, ki okolici navadno povzročajo največ težav, so sociopatske, narcistične, histrionične, paranoidne in obsesivno-kompulzivne motnje.

Psihiatrinja Dernovšek v praksi opaža, da je med sociopatskimi vampirji več moških, med histrioničnimi več žensk, druge motnje iz te skupine pa so enako pogoste pri obeh spolih. Kar zadeva vzroke za osebnostne motnje, pravi, da obstaja več tez. Šlo naj bi za preplet genov in okolja – od staršev namreč dobimo gene in vedenjske vzorce.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

osebnostna motnja , čustveni vampir

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.