Popoln starš in hkrati delavec?

(Foto: Shutterstock)

Sedite na pomembnem sestanku, ko nenadoma prejmete sms-sporočilo, da je vaš otrok zbolel. Vaša pozornost se v trenutku razdeli. Enako je, kadar se doma igrate z otrokom, v mislih pa premlevate službene težave. V obeh primerih kradete čas, pozornost in energijo, v prvem primeru službi, v drugem zasebnosti. Če se v takšnih situacijah znajdete večkrat na dan, boste prej ali slej postali nezadovoljni, nezadovoljstvo pa vpliva na učinkovitost, ne nazadnje pa vam lahko celo načne zdravje.


Italijanka Maria Anselmi, generalna direktorica za južne trge pri podjetju Bisnode in ustanoviteljica ženskega kluba Visoke petke, ki že dvanajst let živi v Sloveniji, je prepričana, da službeno in zasebno življenje nemogoče uskladiti: »Gre namreč za docela različni področji. Lahko se samo primerno organiziramo. Kariera mora biti skupni projekt moža in žene, drugače ne gre. Za uspešno žensko mora stati uspešen moški in nasprotno, še bolje je, če za njima stoji uspešna družina. Kariera je dandanes družinski projekt.«

Usklajevanje med zasebnim in javnim

Zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma ter številnih obveznosti doma in v službi, pomeni njihovo usklajevanje veliko težavo, s katero se spopada večina zaposlenih. To posledično pomeni, da ničesar ne opravimo dovolj dobro, zato nas ves čas preganja občutek krivde. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny iz Inštituta za razvoj človeških virov meni, da bi morali sprejeti dejstvo, da vsega ne moremo opraviti dobro. »Tako rekoč nemogoče je biti sočasno zavzeta zaposlena, odlična gospodinja, zapeljiva partnerka in predana mati.« Rešitev vidi v časovni razporeditvi vlog, kar pomeni, da v nekem življenjskem obdobju namenimo prednost družini, v drugem pa karieri – ali pa se odločimo, da bomo nekatere naloge prenesli na druge.

Ženskam bi bilo precej lažje, če bi nekoliko spustile merila, ko gre za gospodinjska opravila, meni mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti: »Nočem zagovarjati moških,v resnici bi lahko pogosteje poprijeli za gospodinjska dela. Toda zdi se mi, da bi tudi ženske morale pri sebi razčistiti, ali je vedno treba imeti popolnoma pospravljeno stanovanje in toliko časa posvetiti kuhanju. Slovenke smo po tem, koliko kuhamo doma, na drugem mestu med Evropejkami, takoj za Bolgarkami.«

Maria Anselmi dodaja, da otroci potrebujejo predvsem zadovoljno mamo. »Ko sem nekoč vprašala sina, ali mu je hudo, ker sem toliko zdoma, mi je odgovoril: 'Če si ti zadovoljna s tem, kar delaš, povrhu pa dobro zaslužiš, sem zadovoljen tudi jaz, saj mi omogočaš, da dobro živim.'«

Razdvojenost lahko postane resna težava

Andreja Pšeničny pojasni, zakaj sploh pride do razdvojenosti: »Razdvojenost je vselej znak, da se v človeku 'borita' dva impulza. Ker se tovrstni impulzi razlikujejo od posameznika do posameznika, je treba najprej ugotoviti, zakaj je nekdo tako razdvojen. Razlog se utegne skrivati v tem, da od sebe zahteva popolnost na obeh področjih in težko sprejema svoje realne omejitve. Morda si ne želi delati, vendar ga v to sili eksistenca – ali pa nasprotno, nemara si sploh ni želel družine, vendar si jo je ustvaril/ustvarila, ker je to 'običajno'. Nekdo drug si utegne želeti, da bi več časa prebil z družino, vendar jo obenem doživlja kot naporno, zaradi česa ga muči slaba vest. Spet tretji je lahko deloholik, ki pretirano dela tako v službi kot doma …

Zato je treba najprej raziskati, kaj je vzrok za razdvojenost, nato pa spremeniti prioritete tako, da, vsaj dolgoročno, svoje življenje v večji meri uravnamo v skladu s svojimi željami, seveda v okviru realnih okvirov. Najprej pa je treba sprejeti dejstvo, da sočasno ne zmoremo vsega opravljati dobro. Večopravilnost je namreč mit: stvari vedno opravljamo eno za drugo, le da med opravili hitro preklapljamo.«

Slovenija je po stopnji zaposlenosti statistično nad povprečjem

Če opravimo zelo površno primerjavo zaposlenosti v kapitalističnih in socialističnih sistemih, so jo ženske v socializmu odnesle bolje. Slovenske ženske so že tradicionalno zaposlene in ves čas navzoče na trgu dela. Stopnja zaposlenosti za polni delovni čas je v primerjavi z ženskami iz drugih držav EU zelo visoka. To omogoča tudi dober sistem vrtcev in šolskega popoldanskega varstva.

V Italiji je položaj precej slabši kot v Sloveniji. Ženske si težje privoščijo ustvarjanje kariere, saj nimajo ustrezne socialne podpore. »Javni vrtci imajo podoben urnik kot šole, poleti pa so zaprti. Tudi družine niso tako povezane kot pri vas. Zame, ki službeno zelo veliko potujem, je to zelo pomembno. Kadar sem odsotna, za sina skrbi mož ali stari starši.« Vendar so se tudi v Italiji začeli zavedati, da ženske pomembno vplivajo na razvoj gospodarstva. »Vlada je začela pogojevati rast ekonomije z višjim odstotkom zaposlenih žensk.«

»Ne moremo reči, da so ženske boljše za vsa dela, vendar so precej vztrajne, vestne, natančne in storilnostne ter manj odprto konfliktne od sodelavcev. Zaradi vsega tega so za vodje pogosto sprejemljivejše, saj so, vsaj navzven, bolj vodljive,« še ocenjuje psihologinja.

Članek se nadaljuje »


Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki