Adrenalna izgorelost

(Foto: Jupitermimages)

Dolgotrajna povečana stresna obremenitev, naj je telesne ali duševne narave, lahko pripelje do stanja, imenovanega adrenalna izgorelost, ki ga ne gre zamenjati s sindromom kronične utrujenosti in z depresijo. To so tri samostojne bolezni, katerih simptomatika se v posameznih delih prekriva, vendar med njimi obstajajo tudi pomembne razlike.

Adrenalna izgorelost je pri nas precej neznana, ponekod v tujini pa je to stanje javnosti znano že vrsto let. V deželah zahodne Evrope naj bi za adrenalno izgorelostjo trpelo od 4 do 10 odstotkov populacije. Kljub splošnemu prepričanju, da je izgorelost "direktorska bolezen", niso opazili razlik v spolu, starosti, izobrazbi in socioekonomskem statusu oseb z adrenalno izgorelostjo

Zakaj izgorevamo?

Stresni odgovor organizma je naravni proces, ki ga je mogoče preučevati s fiziološkega, psihološkega in socialnega vidika. Na človeka lahko učinkuje bodisi pozitivno bodisi negativno. Kratkoročno nam pomaga preživeti in seizogniti nevarnosti, poleg tega prispeva k večji storilnosti, v primeru pretirane ali dolgotrajneizpostavljenosti stresu pa pomeni tolikšno obremenitev, da ogroziposameznikovo integriteto. Nekateri psihologi kronični stres v sodobnem svetu opredeljujejo kot neravnovesje med zahtevami okolja ter posameznikovimi predstavami o svojihsposobnostih, ciljih in potrebah.

Do tega neravnovesja največkrat pride na delovnem mestu. Lahko bi dejali, da do izgorevanja pride takrat, ko med naravo dela in naravo človeka, ki to delo opravlja, pride do velikih neskladij, denimo v primeru prezahtevnih nalog in občutka preobremenjenosti. K temu prispevajo tudi slabi odnosi na delovnem mestu, trpinčenje, nasprotujoče si vrednote, pomanjkanje nadzora nad delom, neustrezno nagrajevanje in razpad delovne skupnosti.

Kdaj je stresnega hormona preveč?

Najpomembnejši stresni hormon se imenuje kortizol; ta se sprošča iz nadledvične žleze,ki, kot pove že ime, leži nad ledvicami. V primeru stresase proizvodnja kortizola poveča, tudi na račun zmanjšane proizvodnje moškega spolnega hormona testosterona, ki se sprošča tudi v ženskem telesu. Pri intenzivni ali dolgotrajni kronični stresni obremenitvi nadledvična žlezazaradi oksidativnega stresa in pomanjkanja gradbenih elementov (substrati) ne more več sintetizirati dovolj kortizola. Hkrati hipotalamus, možganski center, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze,postane neobčutljiv na pomanjkanje kortizola. Točka, na kateri se proizvodnja kortizola iz presežne prevesi v pomanjkljivo, pravimo adrenalni zlom.Za postavitev diagnoze je določanje ravni kortizola nepotrebno, saj bi bilo zaradi spremenljive narave sproščanja kortizola čez dan nenatančno.

Izgorelost ni enaka depresiji

Adrenalne izgorelosti ne gre zamenjati z depresijo, s sindromom kronične utrujenosti ali z Addisonovo bolezen, ki je hujša oblika motnje delovanja nadledvične žleze, praviloma pa ima organski vzrok. Za sindrom kronične utrujenosti je značilno najmanj šestmesečno obdobje splošne utrujenosti in oslabelosti, ki ju spremljajo bolečine v sklepih, glavobol, motnje spomina in koncentracije ter boleče žrelo, teh simptomov pa niso povzročili drugi vzroki ali bolezni.

Simptomi adrenalne izgorelosti

Znaki in simptomi adrenalne izgorelosti so odvisni od stopnje v razvoju bolezni in tudi od posameznikovih značilnosti. Pred adrenalnim zlomom, ko je stopnja stresnih hormonov v organizmu še povečana, je pri posamezniku opaziti povišano raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, psihično vznemirjenost, evforijo, maničnost. Ob povišani ravni kortizola se spremeni tudi razporeditev maščevja – ta se nabira pretežno okoli trebuha. Poveča se tudi dovzetnost za okužbe, saj povečana stopnja kortizola poslabša imunski odziv.

Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, se vrednosti krvnega sladkorja zmanjšajo, včasih celo tako zelo, da pride do motenj zavesti. Nastopijo nemir, nespečnost, motnje koncentracije, pomanjkanje teka, depresivna simptomatika, zaprtje, vrtoglavica pri vstajanju in pridobivanje telesne teže, pri moških pa zaradi pomanjkanja spolnih hormonov utegne priti do motenj erekcije.

Obolela oseba ima precejšnje težave v osebnem in poklicnem življenju. Posledice izgorevanja in izgorelosti občuti tako posameznik, ki trpi za adrenalno izgorelostjo, kot tudi osebe, ki so v stikih z njim. Oboleli namreč postopoma "usiha". Svoje delo opravlja slabše kot sicer, pogosteje je bolniško odsoten. To je zlasti opazno v poklicih, ki od zaposlenega zahtevajo trud, predanost in ustvarjalnost. Poveča se tudi nevarnost zasvojenosti z alkoholom, mamili ali zdravili.

Posameznik sprva najbolj potrebuje tako telesni kot duševni počitek. Celostno zdravljenje obsega tudi izključitev nalezljivih bolezni ali vnetnih žarišč ter izogibanje morebitnim alergenom v prehrani ali okolju, saj tudi ti sprožijo vnetni odziv organizma. Pri adrenalni izgorelosti je koristno dodajanje vitaminov B5 (pantotenska kislina) in C (askorbinska kislina). Vitamin B5 je namreč eden od gradnikov hormonov nadledvične žleze. V zdravi nadledvičnici najdemo visoko raven vitamina C, ki jo z dodajanjem želimo povrniti. Za dolgoročno premagovanje stresa in ohranjanje trdnega zdravja prispevajo tudi reden spalni ritem, telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana.


Pomoč

Pri psihični rehabilitaciji je pomembno dejavno prepoznavanje in reševanje problemov, razjasnitev nalog na delovnem mestu ter ustvarjanje blagodejnega okolja (čustvena podpora in sprejemanje). Zelo koristna je tudi pomoč kliničnega psihologa, zdravila za erektilno disfunkcijo pa lahko olajšajo simptomatiko s tega področja in hkratipozitivno vplivajo na posameznikovo duševno stanje.Okrevanje je navadno dolgoročen proces in lahko traja tudi več let.

Že neolitski človek si je prizadeval, da bi svoje okolje oblikoval v skladu s svojimi kulturnimi značilnostmi ter tehnološkim in socialnim napredkom. Razvoj človeške civilizacije ter odmik od lovsko-nabiralniškega plemenskega življenja k sodelovanju in soodvisnosti, ki sta značilna za moderne družbe, je posameznikoveobremenitve prestavil na delovno mesto.

V primerjavi s preteklostjo je težkega telesnega dela čedalje manj, nadomešča pa ga umsko in duševno obremenjujoče delo. Tako se srečujemo s težavami in z boleznimi, povezanimi s stresom, ki niso le prehodne, za družbo pa pomenijo obsežen in dolgoročen problem. Ukrepa pa lahko le tisti, ki ima znanje. Več ko bo ljudi, ki bodo poznali vzroke in simptomatiko adrenalne izgorelosti, učinkoviteje jo bomo lahko preprečevali in zdravili.

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki