Naučite se biti srečni

(Foto: Shutterstock)

Recept za srečo

Kaj je pravzaprav sreča in kdaj jo v resnici občutimo? Je sreča nekaj, kar prihaja od zunaj, ali nekaj, kar je v nas samih? In kar je najpomembnejše – se umetnosti sreče lahko naučimo?

Sreča je nekaj globljega od trenutnega dobrega počutja. To je trajen občutek pozitivnega, dobrega počutja, trajno občutenje, da je življenje izpolnjujoče, smiselno in prijetno. Pri tem je presenetljivo to, da se opredelitev sreče skozi čas ni pomembno spreminjala. Če si ogledamo, kaj ljudi osrečuje, ugotovimo, da se to s časom ne spreminja: zdravje, dobro, ustvarjalno delo, ljubezen, družina, prijatelji, na notranji ravni pa zadovoljstvo, izpolnitev, umirjenost. Pogosto med razmišljanjem menimo, da nas bo že to, da se nam bodo dogajali pozitivni dogodki brez uporabe lastnih sposobnosti in motivacije, da bi jih sprožili pripeljalo k sreči. 


Toda to ne drži. Zmaga na loteriji vas bo osrečila za kratek čas; tak izjemen dogodek, ki se zgodi brez našega sodelovanja, namreč ne ustvarja dolgotrajne sreče. Zanjo potrebujemo občutek obvladovanja, nadzora, občutek, da se je nekaj dobrega zgodilo zato, ker smo sami to povzročili. Kajti sreča ni samo to, da smo pozorni na pozitivne dogodke, ki se zgodijo v našem življenju, temveč tudi to, da gledamo nase kot na vzrok teh dogodkov: da jih torej ustvarjamo, da sami nadziramo njihov potek in da igramo pomembno vlogo v dobrih stvareh, ki se nam zgodijo. Čeprav v manjši meri, je sreča tudi zavedanje, da lahko preprečimo slabe dogodke. Ta občutek obvladovanja tako dobrih kot slabih dogodkov prispeva k celovitemu občutku dobrega počutja. Najsrečnejši ljudje niso zgolj sposobni, temveč tudi motivirani za to, da ustvarjajo dobre stvari v svojem življenju in pri tem so tudi uspešni. Preprosto rečeno, manj motivirani ljudje so tudi manj srečni.

Uživanje v majhnih zmagah

Strokovnjaki poudarjajo, da je za občutenje sreče pomembna pogostost in ne toliko intenzivnost pozitivnih dogodkov v posameznikovem življenju. Naučiti se je treba, kako uživati v majhnih zmagah, in spoznati njihov pomen v našem življenju, obenem pa se tudi potruditi, da bi zmanjšali negativnost, vse to bo doseglo večji namen kot zgolj čakanje na izbruh intenzivnega zadovoljstva. Če namenjamo prevelik pomen "velikim trenutkom", tvegamo razočaranje, kajti tako izgubljamo najpomembnejše sredstvo za doseganje sreče.

Kdo so srečni ljudje

Najnovejše raziskave nam odkrivajo povsem drugačen odgovor na staro vprašanje: kdo so srečni ljudje? Ali ima sreča raje ljudi določenega spola, starosti, izobrazbe? Strokovnjaki so v raziskavi, ki je zajela več sto tisoč ljudi iz šestnajstih držav, ugotovili, da je sreča enako dostopna ljudem vseh starosti in da starost ne vpliva na občutenje življenjske sreče. Tako lahko pozabimo na zgodbe o "krizi srednjih let" in podobnih sindromih zrelih ljudi, saj se stopnje depresivnosti, samomorov in ločitev ne povečujejo v letih domnevne krize sredine življenja. Tudi spol ne vpliva na doživljanje sreče. Oba spola se sicer nagibata k različnim oblikam nesrečnosti. Ko so v težavah, moški pogosteje postanejo alkoholiki, medtem ko so ženske pogosteje depresivne. Obenem pa se moški in ženske v enaki meri opredeljujejo kot "zelo srečne" ali "zadovoljne" s svojim življenjem.

Kaj pa denar? Gmotna blaginja?

Ob predpostavki, da imajo ljudje osnovne življenjske potrebščine, tudi višina dohodka ne vpliva samodejno na doživljanje sreče, čeprav večina ljudi meni drugače. Resda nihče ne trdi, da denar kupuje srečo, vendar večina ljudi meni, da bi jih 20 odstotkov več denarja naredilo nekoliko srečnejše. Zanimiv pa je premik v študentski populaciji, kjer se je delež tistih, ki menijo, da je "zelo pomembno" postati "zelo bogat", v zadnjih trideset letih skoraj podvojil. Še en presenetljiv podatek: ljudje v bogatih državah niso nujno srečnejši od ljudi v revnejših deželah. In bogati ljudje, tudi tisti med Forbesovimi 100 najbogatejšimi Američani, izražajo le nekoliko večjo srečo kot tisti iz delavskega razreda.

Članek se nadaljuje »


Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki