Zakaj se ločujemo?

(Foto: Shutterstock)

Ločitvena epidemija

Približno polovica vseh zakonov se danes konča z ločitvijo in številni med nami lahko pričakujemo, da se bomo, ob vsej bolečini, izgubi in konfliktom, ločili dvakrat ali trikrat v življenju. Povprečen zakon traja od osem do deset let, pri čemer ni odveč omeniti, da se tudi ta dolžina skrajšuje. Ko pride do krize v odnosih med partnerjema, je najpomembnejše vprašanje: "Ali obstaja v najinem odnosu možnost spremembe?" Če je odgovor nikalen, je naslednje vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: "Ali si še želim biti tukaj - ali je bolje, da grem?"

Ne samo za zakonske zveze, temveč za vse ljubezenske odnose velja splošna ugotovitev, da mora v odnosu, zato, da se sploh začne in seveda traja, obstajati določena mera želje, napora in sodelovanja obeh partnerjev.

Strast in razumevanje

Psihologi poudarjajo dve temeljni sestavini ljubezenskega odnosa: strast in razumevanje. Dolgotrajni odnosi, ki ustrezajo potrebam obeh partnerjev, so takšni zato, ker obema partnerjema ponujajo ustrezno mero strasti in razumevanja. Poglejmo, kaj pravzaprav pomenita ti kategoriji. Strast je osnovna romantična in seksualna energija, ki primarno povezuje par, a tudi močna motivacijska sila. Človeka napelje, da odpre srce drugemu človeku in je osnova, iz katere se razvijajo hrepenenje, želja in intimnost. Toda strast sama po sebi ne more ohraniti odnosa. Druga sestavina odnosa je razumevanje: zmožnost skupnega premagovanja težav, uživanje v partnerjevi družbi, vzajemno spoštovanje, oblikovanje skupnega življenjskega sloga, ciljev in vrednot. Prav razumevanje je tisto, ki omogoča mirno in srečno sobivanje. Ko gre za vprašanje predanosti, bi lahko strast opredelili kot srčni del odnosa. Toda dejansko so možgani, in ne srce, tisti, ki določajo, ali odnos človeku zagotavlja dovolj veliko mero razumevanja, da bo to zavezanost in predanost tudi ohranjal. Ohranjanje pravšnje mere strasti in razumevanja za oba partnerja je v resnici delo, ki traja vse življenje.

Viharnost, brezbrižnost, enostranskost

Če je za začetek odnosa potrebna želja obeh partnerjev, je za njegov konec dovolj že odločitev enega samega partnerja. Seveda je dokončna odločitev o prekinitvi zveze, o razdoru zakona ali ločitvi, vedno posledica daljše krize v odnosu. Nekateri delijo odnose, ki se znajdejo v krizi, na tri kategorije, ta delitev pa ne velja samo za alarmantno visoko stopnjo ločitev, temveč tudi za še veliko višje odstotke pomembnih izvenzakonskih odnosov, ki se tudi razderejo oziroma končajo. Odnose v krizi tako delijo na viharne odnose, odnose, za katere je značilna brezbrižnost, in na tiste, ki so enostranske narave.

Viharni odnos vsebuje izredno veliko strasti, ki pa ni nujno pozitivne vrste. Ko se nabere pretirana količina negativne strasti, sledi zelo visoka stopnja jeze in nezadovoljstva. V skrajnem dometu lahko v takšnih odnosih pride do zlorab in celo nevarnosti. Odnos z veliko strasti in malo ali nič razumevanja je kljub temu zelo pogosto nadvse romantičen in seksualen. V določenih primerih se najbolj strasten seksualni akt zgodi po najbolj podlih in nasilnih prepirih. Včasih dobi jeza celo značilnost seksualne predigre, zlasti če bitki sledi opravičilo, ki začasno ustvari vtis, da je težava rešena, čeprav ni. Dejanje sprave vodi do nežnih, romantičnih in strastnih občutij. Tako se negativna strast spremeni v pozitivno. Toda žal ključni problem, ki povzroča toliko jeze, nikdar ni rešen. Tako se vzorec ohranja v neskončnost. Ironično pri tem je, da številni pari, ki mu sledijo, pogosto ne spoznajo, da "nagrada" v obliki seksa pravzaprav utegne biti celo vzrok za to, da se toliko prepirajo.

Druga kategorija je odnos, v katerem prevladuje brezbrižnost. V takšnih primerih odnosu manjka strast. Čeprav je lahko v takem odnosu skupno življenje razumevajoče in urejeno, partnerja nimata seksualne oziroma jo je zelo malo. Včasih preprosto živita drug ob drugem brez jeze, lahko pa je v tem odnosu prisotno prav toliko jeze kot v značilnem viharnem odnosu. Glavna razlika je v tem, da v brezbrižnem odnosu ni prepirov in bitk, kar je lahko posledica osebnostnega stila partnerjev ali popolne odsotnosti strasti, skupaj z negativno strastjo. Namesto tega odnos umira, dokler ne nastopi počasna, tiha smrt. Povedano drugače, odnos je lahko živ v možganih, toda mrtev v srcu.

Kot odnos tretjega tipa bi lahko omenili enostranski odnos. V tem primeru ena oseba vlaga v odnos veliko več napora in energije kot njen partner. V takem odnosu je lahko en partner zelo zadovoljen ter premore vso strast in razumevanje, ki ju potrebuje, medtem ko je drugi partner deloma ali povsem nezadovoljen.

Članek se nadaljuje »


Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki