V iskanju popolne ženske

(Foto: Jupiterimages)

Misija nemogoče?

Živimo v dobi iskanja popolnosti. Popolnosti vsega. Naše izobrazbe. Zasebnega življenja. Bivalnega okolja. Telesa. Videza. Ljudi. In predvsem - soljudi. Ljudi, s katerimi živimo ali bi želeli živeti, ustvarjati, deliti, se smejati in jokati. Iskanje popolnosti od nas zahtevajo visoki družbeni standardi, norme, ki zapovedujejo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je lepo in kaj grdo, kaj idealno, kaj povprečno in kaj podpovprečno.

Vse to so dejstva. Kot je dejstvo tudi to, da smo ženske s prizadevanji za doseganje standardov idealnega, popolnega, veliko bolj obremenjene kot naše "slabše polovice". V želji, da bi jim v celoti ustregle - da bi torej bile "popolne" zanj in samo zanj, smo pripravljene storiti marsikaj.

Pred ogledalom prebijemo nekaj ur na dan. Za "90 - 60 - 90", mere, pri katerih je v očeh moških prva številka omejena navzdol, zadnji dve pa navzgor, stradamo do onemoglosti (kje za vraga je Montignac našel tisti kruti jedilnik in kako si predstavlja sočen zrezek brez krompirja?). Svojemu najdražjemu prijazno izpolnimo celo najbolj nerazumne želje (seks po dvanajsturnem delavniku, kuhanju kosila, pomivanju posode in likanju dvajsetih njegovih srajc? Ni problema, da je le srečen!) in zanj smo vedno seksi.

Pa čeprav se ne počutimo tako. In čeprav ne razumemo, zakaj, mu prijazno prepustimo daljinski upravljalnik in z njim, če je treba, že petnajstič gledamo Botra, dvajsetič poslušamo zgodbe o njegovem služenju vojaščine in se že tridesetič smejimo isti opolzki šali. Samo zaradi njega ga obožujemo. Samo njemu ustrežemo. Samo zanj smo - popolne.

Merila postavljajo moški?
Trud, ki ga vlagamo v doseganje "popolnosti", je seveda relativen, kot so relativna tudi njena merila. Dejstvo je, kot smo nakazali že v uvodu, da nam ta merila zastavljajo moški, kot je tudi dejstvo, da so ta merila najpogosteje nerealna, saj od nas ne pričakujejo samo izklesanega videza (najpogostejši opis, ki po mnenju moških ustreza popolnosti videza, je besedica "seksi", pri čemer so glavne točke primerjanja eksotične filmske in glasbene zvezde nerazumnih in nedosegljivih proporcev), temveč tudi "mehkejše", manj otipljive, in vendar zanje pomembne lastnosti: popolno razumevanje in predanost na eni ter inteligenco, izobraženost in razumnost na drugi strani.

Navidez torej razveseljiva novica: moški 21. stoletja v glavnem ne razlikujejo več lepote in pameti, temveč pričakujejo celoto najboljšega - telesnega in nadtelesnega. Skupni imenovalec ženske popolnosti, ki smo ga skušali izluščiti za ta prispevek, je torej kombinacija fizičnih in nadfizičnih "vrlin". Od tega, koliko jih premore nežni spol, je odvisno zanimanje močnejšega. To dejstvo pa ženski populaciji nalaga toliko večjo "odgovornost", saj je zadovoljevanje moških meril popolnosti (pustimo ob strani to, da so oni sami morda povsem povprečni, saj jih to pri iskanju nadpovprečnosti običajno prav nič ne ovira) v vseh pogledih "misija nemogoče".

K sreči so merila popolnosti in njihova medsebojna razmerja v različnih življenjskih obdobjih različna, kar je dobra novica za vse ženske, ki so se s svojim partnerjem že zdavnaj ustalile. Vsem tistim, ki so komaj stopile na pot doseganja popolnosti, pa zastavljamo povsem preprosto vprašanje: ali cilj res opravičuje sredstvo?
Članek se nadaljuje »