Spolnost v digitalni dobi

Internet in moderna tehnologija danes korenito posegata v spolnost. Najnovejši izumi s stimulacijo možganov omogočajo veliko močnejše vzburjenje, kot ga lahko doživimo med pravimi spolnimi odnosi. Bomo kmalu povsem izgubili željo po spolnosti s partnerjem? Nas bo v prihodnosti zadovoljevala zgolj tehnologija?

Živimo v svetu, ki si ga je težko predstavljati brez računalnikov, interneta, elektronske pošte in mobilnih naprav, prek katerih smo ves čas povezani z drugimi. Ob pomoči naprav komuniciramo in zbiramo informacije, dostopamo pa tudi do spolno obarvanih vsebin. Kaj je sploh virtualni seks (kiberseks, spletni seks, virtualni seks …) in kaj sploh vemo o njem?

Kaj nas vzburja?

Spolno nas vzburjajo različni ljudje in stvari. Strokovna javnost še vedno ni enotna o tem, kako nastanejo vzorci vzburjenja – kaj je tisto, kar natančno določa, ob čem se spolno vzburimo. To je zapleten proces, ki obsega psihološke, biološke in dedne dejavnike. Povezan je s kulturnim okoljem, ki ga sestavljajo etnično in versko ozadje, družinska zgodovina (v nekaterih primerih tudi izkušnje telesne, čustvene ali spolne zlorabe ter izkoriščanja), splošne življenjske izkušnje in osebna seksualna zgodovina. Kaj nas spolno privlači, je odvisno od okolja, kulture in vzgoje.

V preteklosti je veljalo prepričanje, da se vzorci spolnega vzburjenja trajno oblikujejo med petim in enajstim letom starosti. Toda to ne drži. Na vzorce vzburjenja lahko pomembno vplivajo seksualno nedvoumne vsebine, ti vzorci pa se lahko spreminjajo neodvisno od naše starosti. Internet ima pri tem pomembno vlogo.

Kaj je virtualni seks?

Gre za seksualno vedenje, pri katerem ljudje uporabljajo internet in sodobne tehnološke naprave (računalniki, mobilni telefoni, tablični računalniki ipd.). Oblike spletnega seksa so različne, mednje pa sodijo dostopanje do spletne pornografije v avdio-, video- ali besedilni obliki, komunikacija s partnerji (klepetalnice, uporaba na daljavo vodenih seksualnih pripomočkov), pa tudi spletna družabna omrežja in spletne strani, namenjene organiziranju zmenkov.

Zakaj je virtualni seks tako mamljiv?

Spletna pornografija in spletni seks sta v tolikšnem porastu zato, ker so seksualne vsebine na spletu dostopne kadar koli in kjer koli in ker zagotavljata določeno mero anonimnosti, varnosti in tajnosti. V nasprotju z drugimi oblikami seksualnosti navidezno ne staneta nič, ne v finančnem in ne v čustvenem pogledu. Zaprti med štiri stene lahko ljudje počnejo tudi tisto, česar si v resničnem življenju ne bi nikoli dovolili. Na spletu lahko vsakdo najde natanko to, kar išče – in to v neomejenih količinah. Pri tem se pogosto slepimo, da za to ne ve nihče in da takšno vedenje nima nikakršnih posledic.

Od znanstvene fantastike v resničnost

Ideja o virtualnem seksu že nekaj desetletij priteguje tudi filmske ustvarjalce znanstvene fantastike. Tak primer je zagotovo film Povampirjeni Miles iz leta 1973 z Woodyjem Allenom in Diane Keaton v glavnih vlogah, ki prikazuje življenje v daljni prihodnosti. "Orgazmotron" je naprava, podobna telefonski govorilnici, ki s stimuliranjem možganov ljudem pomaga do spolnega vzburjenja. Če ste si film ogledali, se vam je nemara vse skupaj zdelo okorno in smešno, toda danes je resnica precej drugačna kot leta 1973. Obstajajo namreč precej dostopnejše in priročnejše elektronske naprave za spolno stimuliranje možganov.

Ena od tovrstnih naprav je "teledildonic", ki je namenjena moškim pri masturbiranju. Uskladi se s katero koli pornografsko vsebino na internetu ali v računalniku, ki jo oseba gleda. V skladu z vsebino na zaslonu se naprava segreva, vlaži, pulzira, krči in razteza. Napravo je mogoče uporabljati tudi z ljubljeno osebo, ki uporablja spletno kamero na drugem računalniku – ali pa z naključno osebo, ki je sploh ne poznamo in živi na drugem koncu planeta. Ta lahko na drugi strani stimulira posebno držalo, prekrito s senzorji. Ali z drugimi besedami: ljudje lahko prek spleta sodelujejo pri virtualni masturbaciji in oralnem seksu. Toda to je le eden od primerov elektronskega seksa.