Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sodelovanje bolnikov pri zdravljenju shizofrenije

prof. dr. Rok Tavčar,  dr. med., spec. psihiater
prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., spec. psihiater (Foto: Diana Anđelić)

Bolnik z shizofrenijo mora razumeti, zakaj potrebuje zdravljenje

Shizofrenija je med boleznimi, pri katerih je najteže zagotoviti sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. V prvem letu po začetku zdravljenja tega ne izvaja ustrezno ali ga prekine približno polovica bolnikov, v drugem celo do 75 %. Bolniki s shizofrenijo, njihovi svojci in zdravniki sicer različno ocenjujejo sodelovanje bolnika. Rezultati mednarodne raziskave ADHES, ki že skoraj desetletje poteka v različnih državah, lani in letos že drugič tudi v Sloveniji, so pokazali, da vse tri skupine običajno precenjujejo stopnjo sodelovanja bolnikov pri zdravljenju. Najpogostejši razlog za neredno jemanje zdravil ali samovoljno prenehanje zdravljenja je bolnikov prešibak uvid v bolezen.
»Kot se je izkazalo že pred petimi leti, so razmere v Sloveniji povsem primerljive s tistimi v drugih državah. Res živimo v različnih kulturah, a shizofrenija je povsod enaka. Gre za bolezen, ki potrebuje redno zdravljenje. Hkrati so prav ti bolniki med tistimi, ki najslabše sodelujejo. Psihoza namreč poruši doživljanje resničnosti in bolnik jo vidi drugače kot drugi. Osebe s shizofrenijo verjamejo, da se jim vse, kar doživljajo (prividi, prisluhi, blodnje ipd.), v resnici dogaja. Posledično se svoje bolezni ne zavedajo in po lastnem prepričanju torej ne potrebujejo zdravljenja,« pojasnjuje vprašanje uvida v bolezen prof. dr. Rok Tavčar,  dr. med., spec. psihiater iz Psihiatrične klinike Ljubljana.  redkeje končajo šolanje, za vse velja nizka stopnja zaposlenosti in posledično neredko zelo nizek socialni status.


Zakaj sodelovati?

Velik napredek v razumevanju in zdravljenju shizofrenije bolnikom omogoča izrazito boljše nadzorovanje svoje bolezni. Bolniki, ki dosežejo remisijo – to pa jim omogoča redno jemanje predpisanih zdravil –, med drugim dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, imajo več možnosti za zaposlitev, boljše družinske in socialne stike ter živijo v domačem okolju. Po drugi strani bolniki, ki samovoljno prekinejo zdravljenje oziroma zdravila jemljejo neustrezno, najhitreje vstopijo v t. i. sindrom vrtečih se vrat. To pomeni hitro in stalno poslabšanje bolezni, več ponovitev bolezni – lahko tudi večkrat letno –, ki vodi v bolnišnično obravnavo. Mlajše osebe s shizofrenijo, ki se ne zdravijo ustrezno, redkeje končajo šolanje, za vse velja nizka stopnja zaposlenosti in posledično neredko zelo nizek socialni status.

Mednarodni projekt ADHES

Projekt ADHES (ADHErence in Schizphrenia – adherenca označuje, v kolikšni meri bolnik prevzame svoj del odgovornosti pri zdravljenju in sodeluje v partnerskem načrtu, ki ga naredi skupaj z zdravstvenim osebjem za boljši nadzor svoje bolezni) je namenjen izboljšanju zavedanja o pomenu sodelovanja pri zdravljenju shizofrenije. V Sloveniji je prvič potekal v letih 2005 in 2006, lani in letos smo se v projekt vključili že drugič. V raziskavo so bile (in so tudi tokrat) vključene tri skupine, in sicer bolniki s shizofrenijo, njihovi svojci ter terapevti – zdravniki psihiatri. Za vsako skupino je pripravljen poseben vprašalnik. Bolniki in svojci so vprašalnike izpolnjevali v okviru desetih strokovnih predavanj prof. Roka Tavčarja v različnih krajih po Sloveniji. Pri organizaciji so sodelovali društvi Ozara in Šent ter Forum svojcev.


Pomemben trikotnik

V okviru projekta ADHES 1 so prek izpolnjenih vprašalnikov za psihiatre, bolnike in svojce ugotovili precejšen razkorak v pogledih na (ne)zadostno sodelovanje bolnikov pri zdravljenju shizofrenije in tudi na vzroke zanj. Na stopnjo sodelovanja pomembno vplivajo značaj bolnika in potek bolezni, ob tem še način, kako bolnikovo bolezen sprejema njegovo okolje, odnos z zdravnikom in učinkovanje zdravil. »Ključen je bolnik, ki mora razumeti, zakaj jemlje zdravila. Na drugem mestu so svojci, skrbniki, prijatelji, torej tisti, ki so mu blizu. Bolniki, ki nimajo razumevanja v domačem okolju, so že zaradi tega na slabšem. Tretji je zdravnik terapevt oziroma zdravstvena ekipa, ki naj bolnika ustrezno izobrazi o pomenu sodelovanja pri zdravljenju. V minulih letih so pomembno vlogo prevzele nevladne organizacije, ključne za pomoč bolnikom v remisiji in njihovim svojcem.«

Kdaj je sodelovanje pri zdravljenju shozofrenije dobro

Kot so pokazali rezultati slovenske raziskave ADHES 1, je 77 % svojcev ocenilo, da njihov sorodnik redno jemlje zdravila, pri čemer jih 54 % ocenjuje, da je že kdaj samovoljno prekinil zdravljenje. Bolniki so na vprašanje, ali redno jemljejo zdravila, pritrdili v 94 %, 56 % jih je dodalo, da so jih že kdaj sami prenehali jemati. Tako meni tudi 63 % vprašanih psihiatrov.

Raziskovalci so ugotovili, da tako bolniki in njihovi svojci kot zdravniki običajno precenjujejo stopnjo sodelovanja bolnikov. »Večina psihiatrov, ki je odgovorila na vprašanja, ob vsakem kontrolnem obisku ocenjuje sodelovanje bolnikov s shizofrenijo pri zdravljenju. Največkrat to ugotavljajo prek neposrednega pogovora z bolnikom, a večina bolnikov seveda oceni, da dobro sodeluje pri zdravljenju. Več kot polovica terapevtov se o tem pogovori tudi s svojcem, prijateljem ali skrbnikom, saj heteroanamneza omogoča boljši vpogled v resnično stanje.« A dejstvo je, da je slednje praviloma drugačno kot prikazano, in to ne v prid bolnikom.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

shizofrenija , duševna bolezen , psihoza , psihiatrično zdravljenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.