Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako prepoznati shizofrenijo in kdaj poiskati zdravniško pomoč

prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med, strokovna direktorica Psihiatrične klinike v Ljubljani
prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med, strokovna direktorica Psihiatrične klinike v Ljubljani (Foto: Diana Anđelić)

Shizofrenija je nedvomno ena najbolj resnih in hudih duševnih motenj, ki prizadene človeka v njegovih mladih letih ter pomembno vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Zanjo so značilni spremembe mišljenja, zaznavanja, čustvovanja, volje in drugih funkcij, ki omogočajo človeku občutek individualnosti, edinstvenosti in usmerjenosti vase. Kako shizofrenijo prepoznamo, na katere znake moramo biti pozorni in kdaj poiskati zdravniško pomoč, smo se pogovarjali s prof. dr. Blanko Kores Plesničar, dr. med., strokovno direktorico Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki se začne zgodaj v življenju in ima pogosto slab izid. Med najbolj značilnimi simptomi shizofrenije so glasno slišanje misli, halucinacije, vsiljevanje ali odtegovanje misli, blodnje, občutki vplivanja na misli ali nadzorovanja misli, formalne motnje mišljenja, pomanjkanje volje in ohlapen afekt, pravi dr. Kores Plesničar.

»Bolnik ima lahko občutek, da neka oseba takoj ve, kaj si on misli, da mu nekdo vsiljuje neko svojo misel, ki lahko v njegovih možganih glasno odmeva, da mu pošiljajo misli na daljavo, telepatsko. Klasični psihotični simptomi so tudi halucinacije in blodnje. »Najpogostejše so slušne halucinacije, ki jih bolnik sliši kot glasove, poke, piske ali glasbo. Lahko so tihe ali glasne, en sam glas ali več glasov, moški ali ženski. Pogosto glasovi medsebojno komentirajo vse, kar bolnik počne ali misli, zelo pogosto pa so ukazovalne (imperativne) in grozeče.

Slednje so zelo nevarne, saj lahko bolnika napeljujejo k samomoru ali drugim agresivnim dejanjem,« nadaljnje simptome opiše dr. Kores Plesničar in nadaljuje: »Blodnje so v shizofreniji raznovrstne in so pogosto povezane tudi z bolnikovim kulturološkim okoljem. Najpogosteje so prisotne preganjalne in nanašalne blodnje, ko je bolnik prepričan, da mu nekdo sledi, da ga opazujejo, mu prisluškujejo, da o njem poročajo mediji, da si neznani ljudje na ulici dajejo medsebojne signale, če ga vidijo in mu tako želijo nekaj storiti ali pa se mu smejijo za hrbtom.«

Prvi znaki shizofrenije se kažejo tudi skozi govor, ki ni urejen, ampak je prazen, reven in osiromašen; ali nekdo uporablja nove samoskovane besede, ali stalno ponavlja iste besede ali zloge, ali pa sploh ne govori ali pa na vprašanja odgovarja mimo. Redko je govor tako dezorganiziran, da ga sploh ne razumemo, kar imenujemo besedna solata, razloži naša sogovornica.

Spremembe vedenja

Pri nekom, ki je zbolel za shizofrenijo, so opazne tudi spremembe v vedenju, ko nekdo slepo zasleduje svoj cilj in ob tem zanemarja vsakodnevne dejavnosti, na primer izvajanje higiene, in pripravo obrokov. »Bolnik je zanemarjenega videza in se nenavadno oblači. V vročem poletnem dnevu ima oblečene tri plašče, bundo, rokavice ali pa ima obleko zašito na nenavaden, bizaren način, se neprimerno vede v javnosti (urinira vsem na očeh) ali pa glasno vpije na mimoidoče. Nima več prijateljev, tudi potrebe po prijateljskem druženju ne čuti več in se osami.«

Pri bolnikih s shizofrenijo je tudi čustvovanje pogosto neustrezno, pravi dr. Kores Plesničar: »Lahko se neprimerno in neustrezno smejijo ob žalostnih pripovedih ali dogodkih ali se brez razloga hihitajo. Izguba intenzivnosti emocionalnega odgovora povzroča, da delujejo indiferentno, umaknjeno. So tudi brezvoljni. Pri 60 odstotkih  pacientov se lahko pojavijo tudi depresivni simptomi. Njegovi domači se pogosto pritožujejo, da je bolnik len, v resnici pa gre za izgubo bazičnih porivkov in sposobnosti izoblikovanja in izvajanja načrtov.«

Diagnoza - shizofrenija

Za shizofrenijo ne obstajajo nobeni specifični testi, zato diagnoza sloni na anamnestičnih podatkih, podatkih svojcev in kliničnih podatkih. Prej omenjeni simptomi morajo trajati vsaj en mesec za postavitev diagnoze. Glavna diferencialna diagnostika pa poteka v ločevanju shizofrenije od drugih duševnih motenj. “Običajno za postavitev čimbolj natančne prve diagnoze shizofrenije naredimo tudi telesni in nevrološki pregled, izmerimo telesno maso in indeks telesne mase, določamo laboratorijske parametre in EKG. Opravimo slikovne preiskave možganov (CT, MR) in tudi EEG. Ocenimo morebitno zlorabo psihoaktivnih substanc in aktualne stresne dejavnike. Številne izmed navedenih testov in pregledov v toku zdravljenja rutinsko ponavljamo, kar je odvisno od poteka bolezni in načina zdravljenja,” pojasni prof. Koresova.

Prodromalna in aktivna faza shizofrenije

Simptomi in znaki se lahko pojavijo še pred prodromalno fazo, ki običajno pomeni začetek shizofrenije, pravi dr. Kores Plesničar. »Nekateri bolniki so pasivni, vase usmerjeni, imajo malo prijateljev, uživajo v celodnevnem gledanju televizije, se izogibajo socialnim stikom, lahko kažejo obsesivno-kompulzivne simptome. Nekateri tožijo nad somatskimi težavami, kot so glavobol, bolečine v križu, prebavne težave.

Prodromalna faza običajno pomeni začetek shizofrenije, ko začnejo spremembe zaznavati domači in prijatelji, oseba pa se jih nekako »ne zaveda«. Zanjo so značilni socialni umik in druge, običajno komaj opazne spremembe v vedenju in čustveni odzivnosti, nenavadno vedenje, anksioznost, spremembe v osebni higieni in videzu ter nenavadne ideje, kot so zanimanje za okultno, nenavadno, neortodoksna verska prepričanja ipd.« Prodromalna faza traja nekaj mesecev do nekaj let.

Sledi pa ji aktivna oz. akutna faza. »V njej se prvič pojavijo polno izraženi psihotični simptomi, predvsem halucinacije, blodnje ter dezorganizirano vedenje in govor. Spremembe opazijo domači in prijatelji. Klinična slika postane jasno izražena in običajno se v tem času postavi diagnoza shizofrenije in načrt za zdravljenje,« pojasni dr. Kores Plesničar. Akutna faza se lahko pojavi tudi v času rezidualne faze, kot akutni izbruh.

Rezidualna faza, ki sledi akutni fazi, običajno ni tako intenzivna. Epizodično se pojavljajo akutni izbruhi, vmes pa so obdobja remisije. »Pogostnost izbruhov je težko napovedati, so pa povezani s stresnimi situacijami, zlorabo psihoaktivnih substanc in opustitvijo zdravljenja. Enkratna epizoda s polno remisijo je redka. Obstajajo ocene, da približno ena tretjina pacientov doživi ponovno psihotično epizodo v obdobju ene do dveh let. Pri večini pacientov doseže shizofrenija svoj plato v petih letih,« potek bolezni pojasni naša sogovornica.

Kdaj k zdravniku?

K zdravnik je potrebno iti, ko se pojavijo prodromalni simptomi, ko spremembe pri mladem človeku  niso »navadno« odraščanje, temveč izven tega konteksta, poudari prof. Koresova. “To je včasih težko prepoznati, posebno, če so prvi simptomi t. im. »negativni« simptomi, kot so opazna apatija, revnost govora in ohlapni ali neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik in upad socialne učinkovitosti oz. nastopi izguba zanimanja, brezciljnost, odsotnost volje. Lažje je simptome prepoznati, če so to glasovi, ko jih npr. nekdo posluša in ob tem zamaknjeno nagiba glavo ali navaja, da ga zastrupljajo, mu sledijo, ga hočejo ubiti in je ob tem napet in prestrašen. Svojci pa simptome ponovitve bolezni pogosto hitro prepoznajo. Ker pa je pacient pogosto prepričan, da ni bolan, da z njim ni nič narobe, tudi, če so simptomi že tretja, peta ponovitev, je pogosto potrebna hospitalizacija proti njegovi volji, saj ga domači ne morejo prepričati, da je bolan.”

Najbolj značilni simptomi shizofrenije so:
  • glasno slišanje misli,
  • vsiljevanje ali odtegovanje misli,
  • občutki vplivanja na misli ali nadzorovanja misli,
  • halucinacije,
  • blodnje,
  • formalne motnje mišljenja,
  • pomanjkanje volje,
  • zanemarjanje vsakodnevnih dejavnosti,
  • neustrezno čustvovanje.

Zdravljenje shizofrenije

Zdravljenje shizofrenije je večplastno. Osnovno zdravljenje je z zdravili, ki jih pacient jemlje vsak dan ali pa jih prejema v obliki injekcij enkrat ali dvakrat mesečno. Temu so dodane  različne psihoterapevtske metode, psihosocialne intervence, edukacija in celovita rehabilitacija. »Podobno kot zdravila mora biti tudi psihosocialno zdravljenje prilagojeno potrebam posameznega pacienta in je odvisno od posameznika, faze bolezni in življenjskih pogojev.

Pacienti, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, potrebujejo pa večjo skrb in intenzivnejšo obravnavo, lahko obiskujejo dnevno bolnišnico ali dnevne bolnišnične obravnave. Stalno jih skrbno spremljamo, jim pomagamo s skupinskim ali individualnim svetovanjem, edukacijo, družinskimi intervencijami, s treningom socialnih spretnosti in s kognitivno rehabilitacijo.« Predvsem edukacija o simptomih bolezni, zdravljenju in drugih spremljajočih dejavnikih je zelo pomembna, pravi naša sogovornica, »zelo pomembno je, da je bolnik enakopraven partner v zdravljenju, to pa je možno le, če simptome in zdravljenje svoje bolezni dobro pozna.«

Pogostnost shizofrenije

Tako v svetu kot pri nas shizofrenija ni v porastu in je njena pogostnost podobna; med 0,5 in 1 odstotkom (ena oseba izmed 100 oseb bo enkrat v življenju razvila shizofrenijo). »Tako naj bi bilo v Sloveniji trenutno okoli 20 tisoč pacientov s shizofrenijo. Povprečna starost ob prvi epizodi je pri moških 21 let, pri ženskah pa 27 let.« Shizofrenija se zelo redko pojavi pred desetim in po 60. letu starosti. Kadar se shizofrenija pojavi po 45. letu starosti, govorimo o pozno nastali shizofreniji.

Najbolj so ogroženi mladi, saj je shizofrenija bolezen mlade odrasle dobe. Dejavniki, ki vodijo k povečanem tveganju za ponavljanje psihotičnih epizod, so prekinitev medikamentoznega zdravljenja, zloraba psihoaktivnih substanc, kot so kajenje marihuane oz. trave, druge komorbidne duševne motnje, pomanjkanje družinske podpore in slab socialni status. »Število hospitalizacij poveča zloraba alkohola in kanabisa. Intenzivna uporaba kanabisa poveča tveganje za shizofrenijo za 6-krat v primerjavi s tistimi osebami, ki kanabisa ne uživajo,« o pogostnosti te hude duševne bolezni pravi naša sogovornica.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

halucinacije , duševna motnja , shizofrenija , duševna bolezen , obsesivno kompulzivna motnja

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.