Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Shizofrenija - resno, a obvladljivo stanje

Najresnejša duševna bolezen

Shizofrenija je ena od najresnejših duševnih bolezni. V zadnjih petdesetih letih so na voljo zdravila, s katerimi vse bolj učinkovito nadzorujejo simptome bolezni. O tem, kaj sproži bolezen, kdo je bolj ogrožen in zakaj jo je treba začeti zdraviti, smo se pogovarjali s prof. dr. Wolfgangom Fleischhackerjem, avstrijskim psihiatrom z Univerzitetne klinike v Innsbrucku.
Kaj povzroči shizofrenijo?
Če bi lahko odgovoril na to vprašanje, bi dobil Nobelovo nagrado. A ostanimo resni. Naša dognanja in opazovanja kažejo, da se shizofrenija razvije pri določeni populaciji ljudi, pri kateri opazimo tako imenovani model stresne ranljivosti. Povzročajo ga različni dejavniki; lahko gre za genetsko pogojenost, lahko je posledica materine bolezni v nosečnosti, možen vzrok so tudi poškodbe pri porodu ... Ko govorimo o ranljivosti, imamo v mislih pravzaprav specifično možgansko motnjo, ki pride na površje šele v otroštvu ali puberteti. Sprožijo jo lahko določene težave ali stres. V puberteti namreč poteka zelo pomembna faza razvoja možganov, opazimo specifično migracijo nevronov. Poleg tega v puberteti prihaja do velikih hormonskih sprememb, mladostniki imajo številne psihološke težave. Če nekdo v ranljivi populaciji zlorablja drogo, alkohol ali pa je podvržen hudemu stresu, lahko pri njem izbruhne bolezen.

Pri katerih znakih lahko pomislimo na shizofrenijo?
Prvi simptomi bolezni so lahko zelo različni. Nekateri bolniki se najprej umaknejo vase in postanejo nedostopni. Spremeni se njihovo mišljenje, nenadoma dobivajo nenavadne ideje in misli, ne zmorejo več normalno predelovati informacij. Seveda mora biti zdravnik previden pri postavljanju diagnoze, saj imajo najstniki pogosto nenavadne ideje in misli. Starši morajo biti pozorni, če otrok, ki je bil do takrat zelo marljiv, nenadoma povsem popusti. To se zgodi zaradi motnje v delovanju možganov. Naslednji simptomi so že bolj specifični in očitni. Bolnikom se nenadoma zazdi, da jih nekdo zasleduje, da jih nekdo ogroža. Dobivajo privide in prisluhe, opazne so blodnje.

Je bolezen dedna?
V celotni populaciji zboli približno en odstotek ljudi. V družinah, kjer ima en član že shizofrenijo, pri drugih obstaja desetodstotno tveganje. Če ima eden od enojajčnih dvojčkov shizofrenijo, je tveganje pri drugem 50-odstotno.

Se bolniki tudi sami zavedajo, da imajo težave?
Običajno se zavedajo, da z njimi nekaj ni v redu, vendar pogosto ne vedo, da so to že bolezenske spremembe. Za svoje težave krivijo druge ljudi, cerkev, vohune ali celo zunajzemeljske sile. Trdijo, da drugi obvladujejo njihove misli in se ne zavedajo, da so v resnici bolni. Seveda med posameznimi bolniki obstajajo velike razlike. Nekateri se dokaj dobro zavedajo svoje težave, drugi pa nimajo popolnoma nobenega uvida v resnost njihovega stanja.

Kdaj pridejo k zdravniku?
Bolniki sprva običajno dokaj dobro obvladujejo simptome in o njih ne spregovorijo z drugimi. Na bolezen opozorijo šele z nenavadnim in zmedenim vedenjem, ko se, denimo, goli sprehodijo po cesti in predavajo mimoidočim, razmečejo stanovanje, so agresivni do bližnjih ... Takrat jih sorodniki ponavadi odpeljejo k zdravniku, v težjih primerih tudi policija ali reševalci. Redko se zgodi, da sami pridejo k zdravniku in rečejo, da potrebujejo pomoč.

Ali sprejmejo zdravljenje?
Večinoma da. Toda zelo pomembno je, da zdravnik že pri prvih stikih z bolnikom ustvari zaupen in dober odnos. Če bolnik čuti, da mu želiš pomagati, ti ponavadi zaupa in tudi sodeluje.

Kako uspešno je zdravljenje? Kdaj so vidni prvi rezultati?
Zdaj so nam na voljo učinkovita antipsihotična zdravila. Če jih bolnik redno jemlje, je izboljšanje opazno že po nekaj tednih. Simptomi izginejo po šestih do dvanajstih mesecih. Pri prvem pojavu bolezni je napoved zelo dobra. Vedno pa se zastavi vprašanje, kako dolgo naj posameznega bolnika zdravimo. Praviloma vse bolnike zdravimo vsaj leto ali dve, nato pa se odločamo individualno. Če gre bolniku dobro, odmerek zdravil postopoma zmanjšujemo in opazujemo, kako se odziva. Žal je odstotek ponovitev po zaključku zdravljenja visok, saj se bolezen kar v 70 do 80 odstotkih po dveh ali treh letih ponovi. Približno 20 odstotkov bolnikov, pri katerih se bolezen ponovi, ima neizrazite težave, preostalih 80 odstotkov pa moramo zdraviti za daljši čas, večinoma vse življenje.

So možna vmesna začasna izboljšanja?
Seveda. Zlasti če bolnik nepretrgano jemlje antipsihotična zdravila, je možnost za vnovični izbruh bolezni veliko manjša, kot če bolnik ni zdravljen. V teh obdobjih mirovanja lahko bolnik živi kakovostno življenje. Med mojimi bolniki so ljudje, ki normalno hodijo v službo, so celo na vodilnih mestih, imajo družino, prijatelje, se ukvarjajo s konjički. Seveda so na drugi strani tudi takšni, ki ne morejo hoditi v službo, ne morejo skrbeti sami zase, si ne upajo med ljudi ... Za nekatere je, žal, edina možnost življenje v institucionalni oskrbi. Vsak bolnik je svet zase.

Kako zavzeti so bolniki za zdravljenje?
Raziskave kažejo, da približno 40 odstotkov bolnikov po letu dni še vedno popolnoma sledi predpisani shemi jemanja zdravil, nekateri jih jemljejo občasno, nekateri zmanjšajo odmerek, nekateri pa zdravila popolnoma opustijo.

Kaj se zgodi, če se bolniki ne zdravijo?
Če je shizofrenija nezdravljena, se stanje progresivno slabša in ti bolniki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Ali je mogoče kako zagotoviti zavzetost bolnika za zdravljenje?
V Avstriji je že več kot leto dni na voljo zdravilo iz skupine novejših antipsihotikov, ki ga bolnik prejme z injekcijo v mišico, odkoder se več tednov sprošča v organizem. Takšno zdravljenja je primerno za preprečevanje ponovitve bolezni, potem ko se je ta že ublažila ali umaknila. Z novim zdravilom bolniku ni treba skrbeti za vsakodnevno jemanje zdravila.
Prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji uporaba novega zdravila s podaljšanim sproščanjem pomembno povečala delež bolnikov s shizofrenijo, ko bodo ustrezno zdravljeni. To pa pomeni boljšo kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev ter manjše potrebe po bolnišničnem zdravljenju.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravila , zdravljenje , sprožilci , terapija , bolnik , shizofrenija , simptomi , dednost , duševne bolezni

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.