Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sodobni psihoterapevtski pristopi, 2.del

Od realitetne psihoterapije do psihodrame

Trenutno je v svetu evidentiranih nekaj sto psihoterapevtskih pristopov, vendar je ključnih okoli dvajset do trideset. Nadaljujemo z naštevanjem in kratko opredeliitvijo nekaterih najbolj uveljavljenih psihoterapevtskih pristopov.

Sistemska psihoterapija

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so sistemski pristop v glavnem enačili z določenimi oblikami družinske terapije, danes pa je sistemska psihoterapija širok krovni pojem, ki podobno kot sponka drži skupaj številne modele, številne sistemske terapije, med katerimi so tudi precejšnje razlike. V družinski terapiji se terapevt osredotoča predvsem na spreminjanje interakcij med družinskimi člani in skuša izboljšati delovanje družine kot celote ali njenih podsistemov in/ali delovanje posameznih družinskih članov.

Običajno vključuje delo z več družinskimi člani, vendar gre lahko tudi za terapijo zgolj enega družinskega člana (s tem da je seveda v fokusu družinski sistem), saj po sistemski teoriji sprememba dela sistema spremeni celoten sistem.  Od družinskih oblik terapije se je sistemski način mišljenja razširil na številna delovna področja: od terapije posameznikov, parov in skupin preko supervizije do razvoja organizacij, v medicino in socialno delo kot tudi v menedžment in v svetovanje v politiki.

Realitetna terapija

Realitetna terapija (RT), katere utemeljitelj je ameriški psihiater in psiholog William Glasser,  je metoda svetovanja oz. psihoterapije, s katero učimo ljudi, kako upravljati s svojim življenjem, kako izbrati bolj zadovoljive odločitve in razviti moč za premagovanja stresov in problemov v življenju. Podprta je s teorijo izbire. Z njenimi osnovami terapevt seznani tudi klienta, koliko, pa je odvisno od njega. Jedro realitetne terapije je trditev, da ne glede na to, kaj se nam je v življenju 'zgodilo' oziroma kaj smo doslej v življenju počeli, lahko v sedanjosti vedno izberemo vedenja, ki nam bodo pomagala bolje zadovoljiti naše potrebe zdaj in v prihodnosti. Potreb ne moremo zadovoljivo tešiti brez povezanosti z drugimi ljudmi, zato je naloga RT, da pomaga ljudem ponovno ali nanovo razvijati čim boljše odnose s soljudmi. To lahko terapevt doseže najhitreje z razvijanjem dobrega odnosa s klientom oz. svetovancem.


Integrativne psihoterapije

Je kombinacija različnih psihoterapevtskih teorij, metod in tehnik. Teh kombinacij je več vrst, zato obstajajo različne oblike integrativnih psihoterapij. Temelje na teorijah, ki razlagajo, kako pride do terapevtske spremembe in prepričanju, da je za vsako spremembo nujno uporabiti več mehanizmov.  Vrstni red uporabe različnih tehnik je najpogosteje vnaprej določen in bistveno vpliva na uspešnost terapije. Opredelitev cilja terapije je rezultat sodelovanja klienta in terapevta, saj klient tako aktivno sodeluje pri načrtovanju terapije, terapevt pa mora upoštevati klientove specifične potrebe. Pred odločitvijo za izbor integrativne psihoterapije morajo biti dogovorjeni njeni cilji in ocenjena klientova sposobnost. Ta v terapevtskem procesu aktivno sodeluje, vzpostavi ustrezen odnos s terapevtom in sprejme tehnike, pri katerih se preizkusi v različnih vlogah.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

psihoterapevt , psihoterapija , psihodrama , psihoterapevtska pomoč , psihoterapevtski pristop

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.