Bacilofobija in druge obsedenosti

(Foto: Jupiterimages)

Obsesivno-kompulzivna motnja preplavila Hollywood

V televizijskem pogovoru je tridesetletni zvezdniški nogometaš David Beckham priznal, da ima preštete vse pločevinke s pijačami v hladilniku, da šteje tudi oblačila in vselej poravna kup revij tako, da so v ravni črti. »Vse mora biti v ravni črti, prešteto in v parih.« Na vprašanje, ali je skušal rešiti to stanje, ki zadeva približno dva odstotka prebivalstva, je odgovoril, da bi se teh navad rad otresel in da je tudi že poskusil, vendar mu ni uspelo. Beckham tudi ure in ure premika pohištvo po stanovanju, v trgovini vedno kupi natanko dvajset zavojčkov rezancev in za vsako tekmo obuje nov par športnih copat. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je obsesivno-kompulzivna motnja ena od desetih najpogostejših bolezni v svetu.

Definicija
Kaj je torej obsesivno-kompulzivna motnja, ki jo v zadnjem času razkriva vse več hollywoodskih zvezdnikov? Za to osebnostno motnjo so značilne prisilne misli, ki so pogosto nasilne ali seksualne narave, nesprejemljive in nesmiselne za osebo, ki pa jih ne more nadzorovati in tudi ne razume razlogov za njihov nastanek. Osebo te misli motijo, zato se jih želi znebiti. To lahko stori le tako, da razvije obrambno kompulzivno (prisilno) obnašanje, pogosto v obliki obrednega ponavljanja posameznih dejavnosti.

Mnogi od nas imamo svoje majhne obrede, pogosto zato, da bi nam rutina pomagala proti pozabljivosti. Toda včasih ti obredi dobijo poseben tok – vrata je treba vedno zakleniti po posebnem "protokolu" ali pa postreči hrano na poseben način. Pri nekaterih ljudeh se tovrstni obredi izmuznejo nadzoru in njihovemu življenju zavladata nenehna skrb za majhne stvari in potreba po izvajanju neskončnih obrednih dejanj.

Zametki že v otroštvu
Bolezen se navadno začne že v otroštvu, največkrat pa se pokaže med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Najpogostejše prisilne pobude so povezane s preverjanjem in štetjem oziroma preštevanjem. Ljudje s to motnjo utegnejo nenehno preverjati to, kar delajo, ali računati do izčrpanosti, oziroma dokler ne dosežejo »magičnega števila ponovitev«.

Neuspeh pri izvajanju prisilnih dejanj pogosto pripelje do hude tesnobe ali panike, medtem ko življenje po obredih pogosto vodi v depresijo. Številne osebe s tovrstnimi težavami živijo dolga leta, ne da bi poiskali pomoč. Znanih je več vrst prisil, med njimi:

  • obredi – izvajanje dejavnosti po posebnem vrstnem redu ali v obliki nenehnega ponavljanja,
  • preverjanje že opravljenih dejanj,
  • zlaganje in urejanje (na primer pohištva na poseben način).

Nekaj strašnega?
Četudi se oseba zaveda absurdnosti svojih obredov, do njih razvije takšen odnos, kot da jo varujejo pred prisilnimi mislimi ali morebitnim slabim razvojem dogodkov. Če tega ne bi naredila, bi se zgodilo "nekaj strašnega", kar v osebi vzbuja ter dodatno stopnjuje razburjenje in nemir. Takšno obnašanje lahko traja določen čas in mine samo od sebe, lahko pa je dolgotrajno ter se razširi na različna obnašanja in dejanja (nenehno preverjanje, ali je zaklenila vrata, ali so izključene vse naprave v stanovanju, štetje električnih drogov, preskakovanje razpok v asfaltu, seštevanje registrskih številk …).

Vse več priznanj
Kaže, da je obsesivno-kompulzivna motnja prevladujoča tudi v Hollywoodu, saj čedalje več zvezdnikov priznava, da trpijo za to motnjo, za katero so značilni prisilni obredi in bizarne obsedenosti. Od urejenosti hladilnika Davida Beckhama do groze Cameron Diaz pred kljukami − zdi se, da je v svetu, v katerem ne moreš biti preveč bogat ali preveč vitek, možno biti preveč obseden.

Cameron Diaz
Obsedenost: kljuke na vratih
Ena od najbolj seksi hollywoodskih igralk je tudi ena od najbolj kompulzivnih med zvezdnicami. Ne le, da odpira vrata s komolci, da se ne bi dotaknila z bacili preplavljenih kljuk, ampak tudi priznava, da svoj hollywoodski dom pretirano čisti in da si roke umiva »večkrat« na dan. »Ne bojim se bacilov,« razlaga Cameron, »preprosto ne prenesem telesnih tekočin drugih ljudi …«

Jessica Alba
Obsedenost: perfekcionizem
Čudovita igralka, ki je trenutno noseča, razkriva, da se je njena obsesivno-kompulzivna motnja začela že v otroštvu. Štiriindvajsetletna zvezdnica je prepričana, da ji je to pomagalo pri njeni igralski karieri. »Včasih me kakšna stvar nekoliko obsede, toda to samo pomeni, da se ženem vse do popolnosti, da svoje delo opravim po najboljših močeh.« Pravi, da ima veliko igralcev in igralk to motnjo, ki po njenem mnenju spada k ustvarjalnosti, pa naj gre za industrijo zabave, umetnost ali znanost.

Billy Bob Thornton
Obsedenost: ponavljanje
Bizarni rituali ekscentričnega igralca Billyja Boba Thorntona iz njegovega zakona z Angelino Jolie so dobro dokumentirani. Billy Bob razlaga, da ima močno nagnjenje do ponavljanja nekaterih dejavnosti. »Tiste preprostejše vam lahko razložim, za bolj zapletene pa niti ne vem, kako bi jih komur koli opisal.« Billy Bob je bil dober prijatelj rajnkega rokerja Warrena Zevona, s katerim sta postala dobra prijatelja, ko sta odkrila, da imata oba obsesivno-kompulzivno motnjo. »Bila sva soseda in nekoč me je zasačil, ko sem pošto trikrat vzel iz nabiralka in jo vanj trikrat vrnil. »Ah, tudi ti imaš to … Od tistega trenutka sem ga oboževal.«

David Beckham
Obsedenost: simetrija
Selektor angleške nogometne reprezentance ni edini član moštva, ki ga skrbi formacija. Kapetan angleške reprezentance in eden od najbolj slavnih nogometašev ima taktiko, s katero ohranjanja gospodinjstvo Beckham na najvišji ravni. Ne le, da vztraja pri urejanju svojih srajc glede na barvo, njegova žena Victoria Posh Spice tudi pravi, da je obseden s simetričnostjo in redom vsepovsod po domu. »Vse stvari morajo biti lepo poravnane,« pravi Posh. »Če odprete naš hladilnik, je vse urejeno. Imamo kar tri hladilnike. V prvem je hrana, v drugem solata, v tretjem so pijače. V hladilniku za pijačo mora biti vse zloženo simetrično. Če so v njem tri pločevinke dietne kole, bo raje eno zavrgel, kot da bi imel tri, saj mora biti njihovo število sodo.«

Alec Baldwin
Obsedenost: pospravljanje
Privlačni igralec priznava, da je z leti razvil obsedenost s čiščenjem svojega doma in njegove okolice. »Ko pridem domov, navadno vprašam, ali je kdo premaknil mojo knjigo. Preprosto vse opazim. Zgodi se tudi, da se mi mudi na letalo, jaz pa tičim v kuhinji in loščim kozarce. Seveda imam gospodinjsko pomočnico, ki bi to lahko naredila, vendar to najbolje naredim sam.«

Jennifer Love Hewitt
Obsedenost: odprta vrata
Na vprašanje, kaj je podedovala od svoje matere, je prelepa igralka odgovorila: »Vse. Sem močna kot ona in trmasta kot ona, če le v kaj zares verjamem. Tako kot ona pa imam tudi obsesivno-kompulzivno motnjo, čeprav se najini obsedenosti razlikujeta. Moja mama šteje stopnice, medtem ko jaz ne morem zaspati, če so kjer koli v hiši odprta vrata od omare ali od kabineta.«

Leonardo DiCaprio
Obsedenost: razpoke v pločniku
Med raziskovanjem vloge ekscentričnega multimilijarderja Howarda Hughesa v Aviatorju je ta hollywoodski ljubljenec osvežil svojo otroško obsedenost z razpokami v pločniku, da bi dojel osebnost Hughesa, ki je trpel za obsesivno-kompulzivno motnjo. Plavolasi zvezdnik se je tako zelo vživel v vlogo, da je pogosto zamujal na prizorišče snemanja − zaradi prisilnega izogibanja razpokam v pločniku.

Natalie Appleton
Obsedenost: javna stranišča
Plavolasa članica nekdanje skupine All Saints je tudi obsedena s pospravljanjem. V pogovorni oddaji je priznala, da je to začelo vplivati na njeno življenje in da je to morala urediti. »Obsesivno-kompulzivna motnja se nanaša tudi na javna stranišča.«

Woody Allen
Obsedenost: hrana in smrt
Znameniti filmski režiser, razvpit zaradi svoje obsedenosti s smrtjo, je nekoč izjavil: »Ne bojim se smrti. Samo ne bi bil rad tam, ko se bo zgodila.« Dokumentirano je, da je med snemanjem filma What's New Pusscat? šest mesecev vsak dan jedel juho in morskega lista.

Bacilofobija in Monk

V televizijski seriji Monk nežni in pronicljivi detektiv Adrian Monk dela na bacilov polnih ulicah San Francisca, vendar je tako obseden z bacili, da si mora obrisati roke vsakič, ko se s kom rokuje. Monk je šolski primer človeka z obsesivno-kompulzivno motnjo. Neuradna raziskava je pokazala, da imajo bolniki z obsesivno-kompulzivno motnjo radi ta televizijski lik, ki na koncu vedno zmaga, čeprav ta motnja vpliva na njegovo sposobnost za opravljanje dela.

Monk je »bacilofob«, kot imenujejo ljudi, ki so obsedeni z bacili in umazanijo, zaradi česar se čutijo prisiljeni izvajati obrede umivanja in čiščenja. Resnični ljudje s tem stanjem, na primer Saddam Husein, so celo svojim obiskovalcem naročali, naj se slečejo in umijejo s protibakterijskim milom.

Več različnih oblik

Pravi bacilofobi imajo obsesivno-kompulzivno motnjo, ki pa se lahko kaže v različnih oblikah. Pri nekaterih se kaže v potrebi po nenehnem preverjanju. Obseda jih strah, da bodo izgubili nadzor nad agresivnimi impulzi, svojo tesnobo pa omilijo šele s preverjanjem, denimo tega, ali so izklopili štedilnik. Kopičenje, štetje in molitev so samo nekatere manifestacije te bolezni. Ljudje imajo pogosto več različnih oblik obsesivno-kompulzivne motnje.

Nepravilnost v možganski kemiji

Obsesivno-kompulzivno motnjo povzroča nepravilnost v možganski kemiji. Posnetki delovanja možganov so pokazali, da je pri ljudeh z obsesivno-kompulzivno motnjo možganska dejavnost drugačna kot pri drugih. Na to vpliva tudi genska komponenta, zlasti če se obsesivno-kompulzivna motnja pokaže že v otroštvu ali mladosti.

Omilitev tesnobe

Zakaj so nekateri ljudje s to motnjo prisiljeni v umivanje, drugi pa so obsedeni s preverjanjem, štetjem in kopičenjem, ni znano. Toda pri vseh vrstah obsesivno-kompulzivne motnje prisilno obnašanje omili tesnobo, ki jo povzročajo obsesivne, vsiljive misli. Na primer: ženska, ki se ureže, si umije rano, jo namaže s protibakterijskim mazilom in nanjo zalepi obliž. To bi moralo biti konec zgodbe, toda nadlegujejo jo tesnobne misli: kaj če so mikroskopsko majhni bacili ostali na rani? Ženska ve, da je takšno razmišljanje nerazumno, toda za to, da si omili tesnobo, si je prisiljena še enkrat umiti rano. To bo morda morala ponoviti še nekajkrat.

Skrivna bolezen

V vsaki pisarni obstaja kdo, čigar miza je vedno pospravljena. Morda vaša kolegica vsako jutro vse pospravi in postavi na svoje mesto. Je samo perfekcionistka, ali jo k temu žene obsesivno-kompulzivna motnja? Težko je priznati in povedati, da imaš obsesivno-kompulzivno motnjo, predvsem zato, ker je to skrivna bolezen, pravi predstavnica ameriškega združenja Osvobojeni strahu, ki se ukvarja z zagovorništvom duševnih bolnikov.

Zdravljenje

Zdravljenje navadno obsega jemanje antidepresiva in kognitivno behavioristično terapijo, imenovano »preprečevanje odgovora« ali »izpostavljanje in preprečevanje odgovora«. Cilj terapije preprečevanja odgovora je prelaganje obreda. Pozneje, ko je ritual možno prestaviti, postopoma izginja tesnoba, ki »zahteva« obred. Terapevt lahko naroči bolniku, naj potem, ko si je umil roke, počaka vsaj petnajst minut, preden si jih spet umije. Postopoma se čas podaljšuje, dokler ni bolnik zmožen tega, da si roke umije samo enkrat, ne da bi se čutil prisiljenega k vnovičnemu umivanju. Uspešno zdravljenje ustvari spremembo v možganski dejavnosti in za večino bolnikov vsaj delno ustavitev bolezni.

Vloga družine

Družina pogosto dela napako, s tem ko bližnji osebi z obsesivno-kompulzivno motnjo omogoča takšno življenje. Moški, ki opazuje svojo ženo, kako čisti hišo po tri ali štiri ure na dan, sprva utegne misliti, da ima najboljšo soprogo na svetu. Toda sčasoma pri njej opazi upad energije, razdražljivost in bizarnost takšnega pospravljanja. 

Družinski člani imajo pomembno in odgovorno vlogo v procesu terapije s preprečevanjem odgovora, ki jo predpiše terapevt. Po večerji, ko žena skoči, da bo pospravila mizo in pomila posodo, ji mož lahko pove, naj sedi vsaj še pol ure, in ji predlaga skupno poslušanje Mozartove glasbe. Zjutraj ji lahko reče: »Pižamo sem vrgel na tla in tam jo želim najti, ko se zvečer vrnem domov.«

Notranji strahovi

Pričakovali bi, da bo bacilofob poznal strokovne informacije o gripi in drugih nalezljivih boleznih. To sploh ni res. Bacilofobi se namreč ravnajo po nerazumnih notranjih strahovih in ne pa po znanju. Čistilni obredi lahko namreč celo povečajo možnost okužbe. Ti ljudje uporabljajo veliko čistilnih sredstev in se prhajo več kot pol ure, zaradi česar je njihova koža suha in razpokana. 

Obsesivno-kompulzivne motnje so dokaj pogoste, toda okolica nekatere obrede spoštuje in sprejema, zato osebe s tovrstnimi težavami obiščejo zdravnika šele tedaj, ko se motnja stopnjuje do te mere, da jo opaža tudi okolica in jih opozori na nesmiselnost takšnih dejanj.

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki