Shizofrenija: s sliko nad glasove

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Jupiterimages)

Likovna terapija

Shizofrenija je bolezen, ki v ljudeh zbuja veliko nelagodje, celo strah, z njo pa je povezanih tudi veliko predsodkov. Nesporno gre verjetno za eno od najtežjih duševnih motenj, ki je večinoma kronična in pogosto progresivna bolezen možganov. Shizofrenija lahko prizadene kogarkoli, ne glede na spol, raso in narodnost. Za bolezen je značilno izkrivljeno mišljenje, zaznavanje, čustva in vedenje ob jasni zavesti in tako rekoč nespremenjenih intelektualnih zmožnostih, čeprav se z napredovanjem bolezni začnejo izražati tudi kognitivni (spoznavni) primanjkljaji.
V Sloveniji je približno 20.000 bolnikov s shizofrenijo, vsako leto pa diagnosticirajo še najmanj 400 novih.

Shizofrenija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, vendar je povprečna starost ob prvih simptomih pri moških med 15. in 25. letom ter pri ženskah med 25. in 35. letom. Dejavniki tveganja so različni. Lahko so demografski, denimo starost, spol, rasa, socialni razred, lahko so dejavni že dolgo pred izbruhom bolezni (geni, zapleti pred rojstvom in ob njem) ali pa tik pred izbruhom bolezni (stresni življenjski dogodki, migracija, družinske interakcije). Na izbruh bolezni lahko vpliva tudi zloraba alkohola in marihuane.

Prvi znaki

Shizofrenija se pri različnih bolnikih izraža različno. Bolezenske simptomi so različni:

  • Pozitivni simptomi: kljub imenu ti simptomi ne izražajo pozitivnih lastnosti, marveč duševne pojave, kot so blodnje in halucinacije. Bolnik goji prepričanja, ki slonijo na nepravilnem doživljanju realnosti − da ga drugi preganjajo, mu sledijo, ga opazujejo in mu želijo škodovati, celo streči po življenju.
  • Negativni simptomi: ti simptomi izražajo bolnikov primanjkljaj v določenih psihičnih funkcijah. Bolnik je zaprt vase, umaknjen, povsem brez volje, pobud ali motivacije in socialno izoliran.
  • Kognitivni (spoznavni) simptomi: bolnik ima predvsem motnje delovnega spomina, njegova sposobnost koncentracije je zmanjšana, težje se uči.
  • Afektivni (čustveni) simptomi: čustvena izraznost je zmanjšana ali neustrezna. Bolnikovo čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na posamezno situacijo. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, slabim očesnim stikom, upočasnjenim govorom. Lahko se smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga. Izrazita je lahko depresivnost. Bolnik pogosto nima uvida v svojo bolezen in se kljub velikim težavam, ki jih ima, teh sploh ne zaveda.

Zdravljenje uspešno

Z zdravili, ki so zdaj na voljo, je mogoče v veliki meri obvladovati in blažiti simptome bolezni.
Z njimi zdravijo akutne izbruhe bolezni ter preprečujejo vnovične izbruhe in poslabšanja ali pa vzdržujejo nadzor nad njenimi simptomi v daljšem časovnem obdobju. Zdravljenje shizofrenije traja najmanj eno do dve leti, lahko pa vse do konca življenja. Nova antipsihotična zdravila, ki imajo manj neželenih učinkov, pomagajo izboljšati sodelovanje pri zdravljenju. Med različnimi terapevtskimi pristopi prav antipsihotična terapija najbolj zmanjšuje možnost ponovitve bolezni in ima nanjo največji vpliv. Pomembno je, da bolnik upošteva zdravnikova navodila in redno jemlje zdravila, enako pmembno je, da se o bolezni karseda temeljito pouči ne le bolnik, ampak tudi njegovi svojci in drugi, ki lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in bolnikov v družbi.

Likovna terapija pomemben del terapije

Kot poudarja dr. Vesna Švab s Psihiatrične klinike v Ljubljani, je enako kot medikamentozno zdravljenje pomembna tudi drugačna podpora: krepitev bolnikove samozavesti, izboljšanje njegove samopodobe in čim večja stopnja integracije v okolje. S tem je treba začeti že v procesu bolnišničnega zdravljenja. Ena od oblik podpornega zdravljenja je likovna terapija, ki jo v Psihiatrični bolnišnici izvajajo že nekaj časa.

Kot pravi Sašo Koprivec, eden od likovnih terapevtov, se je likovna terapija izkazala kot zelo uspešna, saj pomeni eno od oblik izražanja. Bolniki s shizofrenijo imajo namreč pogosto težave z besedno komunikacijo, težje se odprejo in govorijo o sebi. Bolniki pridejo v bolnišnični likovni atelje bodisi zaradi lastne želje, ker se želijo izraziti skozi likovno ustvarjanje, bodisi jih tja usmeri psihiater, če presodi, da bo bolniku likovna terapija pomagala. Pri tem nikakor ni pomembno likovno predznanje ali specifične tehnike risanja, poudarja Barbara Kariž, prav tako likovna terapevtka v Polju. Cilj ustvarjanja je doseči bolnikovo sodelovanje, vključevanje v redno dejavnost, umirjanje, krepitev ustvarjalnosti in večanje samozavesti, vse to pa je nujno potrebno pri vnovičnem vključevanju v družbo po zaključenem zdravljenju.

Ali morda motivi kakorkoli izstopajo, so med njimi stične točke? Ne, v en glas povesta terapevta. Bolniki slikajo vse mogoče motive, tudi zelo "črne", vendar nikakor ni mogoče zgolj na temelju njihovih slik postaviti diagnoze shizofrenija.


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki