Med bolniki z depresijo je dvakrat več žensk kot moških. Raziskovalci menijo, da je vzrok za večje število depresivnih žensk v različnih hormonskih stanjih. Ženske tudi lažje spregovorijo o svojih čustvih in težavah kot moški, pri katerih je depresija lahko bolj prikrita, na primer z zlorabo alkohola ali s pretiranim delom, ki je socialno sprejemljivejše. O tej duševni motnji smo se pogovarjali s psihiatrinjo Vladislavo Stamos, dr. med., predstojnico ženskih oddelkov v begunjski psihiatrični bolnišnici in skupinsko specialistko analitičarko.
Zakaj smo depresivni?
Vzrokov za depresijo je več: nadvse pomembni so dedni dejavniki.
Študije kažejo, da imajo najbližji sorodniki depresivnih bolnikov
(govorim o ponavljajočih se depresijah) trikrat več možnosti, da
zbolijo, kot splošna populacija. Drugi dejavniki so biokemične
spremembe, ki so najbrž tudi dedne in se pojavljajo v različnih
delih možganov, na ravni sinaps, nevrotransmiterjev in tako naprej.
Zelo pomemben je tudi stres, največkrat kot posledica pritiskov na
delovnem mestu, smrti svojcev, izgube službe, neurejenih odnosov v
službi in družini, pomemben dejavnik pa je tudi kronični stres, ki
ga povzročijo trajne denarne težave ter težave v medsebojnih
odnosih doma in na delovnem mestu.
Pričakovali bi, da se z višjo življenjsko ravnjo in
obilico gmotnih dobrin veča tudi zadovoljstvo ljudi. Vendar v
resnici ni tako. Pogosto smo nezadovoljni in
malodušni?!
Višja življenjska raven še zdaleč ni edino zagotovilo za srečo.
Človek potrebuje sočloveka, socialno mrežo. Lahko imamo avto, hišo,
vikend, toda ali si vzamemo dovolj časa za pogovor? Kje sproščamo
napetosti? Nekateri sprostijo napetosti s športom, drugi
uporabljajo različne nedovoljene snovi, tretji zase ne storijo nič.
Razočaranja in stiske tiščijo v sebi in se z nikomer ne pogovorijo.
Zdi se mi, da je med ljudmi premalo stikov in v družinah premalo
pogovorov.
Pravite, da se ljudje premalo pogovarjamo in da ne znamo
prisluhniti. Ali je razlog le v pomanjkanju časa, ali nam za to
manjka volje?
To je dobro vprašanje. Dozdeva se mi, da pogosto ni prave volje za
pogovor. Res je včasih kriva časovna stiska, vendar je pomembno
tudi to, da se znamo pogovarjati, da iz primarne družine prinesemo
vzorec oziroma potrebo po pogovoru. V nekaterih družinah je
pogovorov premalo. S pogovorom se namreč ljudje razbremenimo in
sprostimo.
Kakšna stanja vodijo v depresijo
odrasle?
Bolnike vedno vprašamo, kaj nenavadnega se jim je zgodilo v zadnjem
času. Ponavadi povedo, da je bilo več stresnih dogodkov: več smrti
svojcev, selitev, bolezen, spremembe na delovnem mestu & Pri
depresiji pogosto najdemo povezavo z bolečimi življenjskimi
dogodki, vendar to ni nujno.
Kaj se pri depresiji dogaja s človekom? Ali se spremeni
njegovo čustveno doživljanje ljudi in dogodkov?
Ljudje postanejo žalostni, pobiti, obhaja jih občutek
praznine. Izgubljajo voljo do dela in pogosto sami (ali njihovi
svojci) rečejo, da so leni. Za dejavnosti, ki so jih prej veselile,
nimajo nobenega veselja in zanimanja več. Postanejo pesimistični,
svet vidijo črno, pojavijo se občutki manjvrednosti, gospodinje na
primer tožijo, da ne znajo več skuhati dobrega kosila, zmanjša se
tudi njihovo samospoštovanje. Vse bolj so zapredeni sami vase.
Poležavajo in se higiensko zanemarijo. Premišljujejo, kako bi se
rešili takega življenja. Pogoste so misli na smrt, od tu do
samomora pa ni več daleč. Lahko pride tudi do motenj spanja,
izgubijo tek in shujšajo, tožijo o utrujenosti. Pojavljajo se lahko
nemir, tesnoba in tiščanje v prsih. Navzoča je lahko jeza,
nemalokrat tudi razdražljivost in celo agresija. Težje se zberejo
in imajo težave s spominom. Nastopijo lahko občutki krivde, hude
samoobtožbe, ki vodijo v začarani krog, iz katerega ne vidijo
izhoda. Pri psihotičnih depresijah, pri katerih nastopijo tudi
blodnje, se prekine stik z realnostjo.
