Spomladanska utrujenost ali depresija?

Spomladanska utrujenost ali depresija?

Med bolniki z depresijo je dvakrat več žensk kot moških. Raziskovalci menijo, da je vzrok za večje število depresivnih žensk v različnih hormonskih stanjih. Ženske tudi lažje spregovorijo o svojih čustvih in težavah kot moški, pri katerih je depresija lahko bolj prikrita, na primer z zlorabo alkohola ali s pretiranim delom, ki je socialno sprejemljivejše. O tej duševni motnji smo se pogovarjali s psihiatrinjo Vladislavo Stamos, dr. med., predstojnico ženskih oddelkov v begunjski psihiatrični bolnišnici in skupinsko specialistko analitičarko.

Zakaj smo depresivni?
Vzrokov za depresijo je več: nadvse pomembni so dedni dejavniki. Študije kažejo, da imajo najbližji sorodniki depresivnih bolnikov (govorim o ponavljajočih se depresijah) trikrat več možnosti, da zbolijo, kot splošna populacija. Drugi dejavniki so biokemične spremembe, ki so najbrž tudi dedne in se pojavljajo v različnih delih možganov, na ravni sinaps, nevrotransmiterjev in tako naprej. Zelo pomemben je tudi stres, največkrat kot posledica pritiskov na delovnem mestu, smrti svojcev, izgube službe, neurejenih odnosov v službi in družini, pomemben dejavnik pa je tudi kronični stres, ki ga povzročijo trajne denarne težave ter težave v medsebojnih odnosih doma in na delovnem mestu.

Pričakovali bi, da se z višjo življenjsko ravnjo in obilico gmotnih dobrin veča tudi zadovoljstvo ljudi. Vendar v resnici ni tako. Pogosto smo nezadovoljni in malodušni?!
Višja življenjska raven še zdaleč ni edino zagotovilo za srečo. Človek potrebuje sočloveka, socialno mrežo. Lahko imamo avto, hišo, vikend, toda ali si vzamemo dovolj časa za pogovor? Kje sproščamo napetosti? Nekateri sprostijo napetosti s športom, drugi uporabljajo različne nedovoljene snovi, tretji zase ne storijo nič. Razočaranja in stiske tiščijo v sebi in se z nikomer ne pogovorijo. Zdi se mi, da je med ljudmi premalo stikov in v družinah premalo pogovorov.

Pravite, da se ljudje premalo pogovarjamo in da ne znamo prisluhniti. Ali je razlog le v pomanjkanju časa, ali nam za to manjka volje?
To je dobro vprašanje. Dozdeva se mi, da pogosto ni prave volje za pogovor. Res je včasih kriva časovna stiska, vendar je pomembno tudi to, da se znamo pogovarjati, da iz primarne družine prinesemo vzorec oziroma potrebo po pogovoru. V nekaterih družinah je pogovorov premalo. S pogovorom se namreč ljudje razbremenimo in sprostimo.

Kakšna stanja  vodijo v depresijo odrasle?
Bolnike vedno vprašamo, kaj nenavadnega se jim je zgodilo v zadnjem času. Ponavadi povedo, da je bilo več stresnih dogodkov: več smrti svojcev, selitev, bolezen, spremembe na delovnem mestu & Pri depresiji pogosto najdemo povezavo z bolečimi življenjskimi dogodki, vendar to ni nujno.

Kaj se pri depresiji dogaja s človekom? Ali se spremeni njegovo čustveno doživljanje ljudi in dogodkov?
Ljudje postanejo žalostni, pobiti, obhaja jih občutek praznine. Izgubljajo voljo do dela in pogosto sami (ali njihovi svojci) rečejo, da so leni. Za dejavnosti, ki so jih prej veselile, nimajo nobenega veselja in zanimanja več. Postanejo pesimistični, svet vidijo črno, pojavijo se občutki manjvrednosti, gospodinje na primer tožijo, da ne znajo več skuhati dobrega kosila, zmanjša se tudi njihovo samospoštovanje. Vse bolj so zapredeni sami vase. Poležavajo in se higiensko zanemarijo. Premišljujejo, kako bi se rešili takega življenja. Pogoste so misli na smrt, od tu do samomora pa ni več daleč. Lahko pride tudi do motenj spanja, izgubijo tek in shujšajo, tožijo o utrujenosti. Pojavljajo se lahko nemir, tesnoba in tiščanje v prsih. Navzoča je lahko jeza, nemalokrat tudi razdražljivost in celo agresija. Težje se zberejo in imajo težave s spominom. Nastopijo lahko občutki krivde, hude samoobtožbe, ki vodijo v začarani krog, iz katerega ne vidijo izhoda. Pri psihotičnih depresijah, pri katerih nastopijo tudi blodnje, se prekine stik z realnostjo.