Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Nasveti za varen dopust


(stran 2 od 3)


Na soncu...

Sončne opekline
Vedno in vselej uporabljajte zaščitna sredstva pred sončnimi žarki, kot so krema za sončenje, klobuk in očala, po potrebi tudi oblačilo z dolgimi rokavi. Predvsem pa se izogibajte sončenju v času močnega sonca. Če vas sonce kljub temu opeče, opečena mesta hladite s pitno vodo, kožo prekrijte z lahno tkanino in se umaknite v senco. Dehidracijo preprečite s pogostim pitjem majhnih požirkov vode. Pri blagih opeklinah pomagata krema po sončenju in cinkova mast, ki pomiri kožo.

Sonce in vročina
Znaki sončarice so nemir, glavobol, vrtoglavica, rdeča ali vroča koža ter hiter in močan srčni utrip. Telesna temperatura lahko naraste do 40 ºC in več. V hudih primerih prizadeti omedli.

Ponesrečenca postavite v ležeči položaj, ga umaknite na hladno in mu slecite oblačila. Nato ga pokrijte z vlažno rjuho, ki jo nenehno močite. Hladite ga, dokler se temperatura ne zniža pod 37,5 ºC. Takrat vlažno rjuho zamenjajte s suho in poiščite zdravniško pomoč.

Toplotni udar je posledica velike izgube soli in vode po daljšem znojenju. Znaki so glavobol, krči, bleda in vlažna koža, hiter in močan srčni utrip ter neznatno povišana temperatura. Če opazite te znake, premaknite prizadetega v hladen in prezračen prostor ter mu pomagajte nadomestiti izgubljeno tekočino. Bolnik naj leže ali vsaj dvigne noge ter pije velike količine rahlo soljene vode (v majhnih požirkih).

Da se boste izognili tovrstnim težavam, potovanje ter izpostavljanje soncu načrtujte v jutranjih in večernih urah. Preostanek časa prebijte v zaprtem prostoru ali senci ter pijte veliko tekočine, najbolje negazirano mineralno vodo ali mlačen čaj. Pazite na zadosten vnos soli ter jejte veliko svežega sadja in zelenjave.

Piki

Klopi
Če klop ni okužen, vbodu ne sledijo večje nevšečnosti. Običajno pride le do manjšega lokalnega vnetja, ki ga zaznate kot srbeče, nekoliko oteklo mesto. Če je klop okužen z nevarnimi mikroorganizmi, lahko zbolite. Najpogostejše bolezni, ki jih prenaša klop, so lymska borelioza, erlihioza in klopni meningoencefalitis. Proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga povzroča virus, se lahko cepite.

Klopi so v toplih dneh dejavni dopoldne in popoldne, v oblačnem vremenu pa napadajo ves dan. Še posebno dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. V naravi (na obronkih gozdov, v podrasti, listju, na nizkih vejah, lahko tudi v mestnem parku) je dobro nositi primerna, predvsem bela oblačila, ki prekrivajo večji del telesa. Z redno in pogosto rabo repelentov, ki jih nanesete na oblačila, nogavice in čevlje, zmanjšate možnost okužbe. Po vrnitvi z izleta se oprhajte in temeljito preglejte kožo vsega telesa, oblačila pa oprati. Ne pozabite pregledati bolj skritih predelov kože med prsti, za uhlji, na lasišču, v sramnem predelu in pod pazduhami ter kože pod koleni.

Če opazite prisesanega klopa, ga ne smete mazati z olji in laki, ker utegne klop izločiti telesne izločke, ki vsebujejo številne mikroorganizme. Klopa previdno odstranite s pinceto ali s primernim prijemalom, ki so na voljo v nekaterih lekarnah in specializiranih trgovinah. Zagrabite ga karseda blizu glavi in po odstranitvi razkužite mesto vboda. Če klopova glavica ali del telesa ostane v koži, se obrnite na zdravnika, ki bo odstranil preostanek. Po odstranitvi klopa opazujte kožo; če se kjerkoli pojavijo pordele lise, je nujen obisk zdravnika.

Komarji
Piku komarja sledi srbež. Posledica praskanja je lahko okužba ranice. Prizadeto mesto pordi, oteče, na dotik je toplo, lahko se ognoji. Če okužbe pravočasno ne zdravite, utegne priti do povišane telesne temperature in povečanja bezgavk. Da boste to preprečili, vbodno mesto razkužite. Močnejši srbež ublažite s hladnimi obkladki; če to ne pomaga, žarišče namažite z antihistaminsko kremo ali s tekočim pudrom, ki ju kupite v prosti prodaji v lekarnah. Če so težave hujše ali je vbodov več, zdravnik predpiše antihistaminske tablete ter kremo proti srbenju in vnetju.

Bivalne prostore in postelje zaščitite pred komarji z zaščitnimi mrežami. Ko ste v naravi, je najprimernejša zaščita raba repelentov, ki jih nanašate na kožo in oblačila. Na voljo so v več oblikah: gel, losjon, stik, pršilo, krema, obliži. Pomagate si lahko tudi z insekticidi, s katerimi preprečite vstop žuželk v prostore; na voljo so v obliki pršil, tekočin in tabletk. Vložite jih v posebne aparate, ki jih priključite na električni tok, nekateri pa delujejo ob pomoči baterijskega vložka. Ker so strupeni, niso priporočljivi za rabo v zaprtih prostorih, zlasti ne v otroških sobah. Nekatere svetilke, ki jih lahko uporabljate v zaprtih prostorih, privlačijo žuželke in jih na svoji površini požgejo.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd