ABC prve pomoči na valovih

(Foto: Jupiterimages)

Morska bolezen pesti tudi astronavte

Jadranje je postalo razširjen in nadvse priljubljen način aktivnega preživljanja počitnic. Če ste se odločili za tako obliko dopusta, vam svetujemo, da se dodobra oborožite z nekaterimi pravili, navodili in nasveti, da se idila na valovih ne spremeni v pravo nočno moro. Najpomembnejša je seveda predpriprava: marsikaj lahko postorite že doma in si prihranite nepredvidenim zapletom. Določite datum in trajanje dopusta ter okviren načrt jadranja, s čimer boste postavili trden temelj za druženje in animacijo vseh jadralcev. Načrtujte tudi organizacijo življenja na jadrnici in vsakemu določite svoj prosto in zadolžitev, s čimer boste okrepili enotnost. Poskrbite za zadostne zaloge hrane in pijače, pri čemer vam bo pomagal izčrpen seznam.

Temeljna za varno potovanje na valovih je tudi dobro založena škatla s prvo pomočjo, v kateri ne smejo manjkati tablete proti bolečinam, slabosti, alergijam, visoki vročini, driski, zaprtju in seveda antibiotiki. Imejte dobro založeno tudi izbiro zdravil za zunanjo uporabo, kot so mazila, kreme ter tekočine za izpiranje ran.Predvsem pa ne pozabite, da je krovu najprijetnejše, če se člani posadke med seboj razumejo. Spoštujte morje in ga ne onesnažujte! Pa veliko jadralnih užitkov, mirno morje in ugoden veter.

Krvavitev
Najpogostejše poškodbe med plovbo so vreznine in odrgnine. S pravilno oskrbo boste ustavili krvavitev in preprečili okužbo rane. Umazanijo očistite tako, da poškodovani del telesa sperete s curkom sladke vode, nato s sterilno gazo mesto nežno očistite in rano posušite. Če gre za manjšo ali površinsko rano, uporabite obliž, pri čemer pazite, da se ne dotaknete sterilnega dela. Večje rane je treba obvezati s sterilnim povojem.

Zvini, izpahi in zlomi
Zvin je posledica nategnitve ali pretrganja vezi sklepa. Ker poškodovanec občuti precejšnjo bolečino, ga kaj hitro zamenjamo z zlomom. Do poškodbe pride zaradi pretrganja mišic ali tetiv. Na poškodovanem delu telesa nastane oteklina. Med premikanjem se občutek bolečine poveča. Lahko se zgodi, da poškodovani ne more premikati sklepa in da na mestu nastane modrica. Pri zvinu in nategnitvi mora sklep počivati in mirovati, s hladnim obkladkom pa lahko ublažite bolečino in zmanjšate oteklino.Izpah navadno nastane s spiralnim izvijanjem sklepa, zaradi česar se kost premakne iz sklepa. Izpahnjeni del je deformiran in otekel. Podprite poškodovani ud, preprečite premikanje in poiščite zdravniško pomoč. Za podporo uporabite blazine, brisače ali odeje, pri poškodbi roke uporabite povez okoli vratu.

Če sumite, da gre za zlom, morate poškodovano mesto nujno imobilizirati in čim hitreje poiskati zdravniško pomoč. Podloga za imobiliziranje mora biti dovolj dolga ter postavljena nad mestom zloma in pod njim.

Opekline
Na ladji vedno obstaja nevarnost opeklin, zlasti v kuhinji in v bližini motorjev. Opečeno mesto je treba takoj ohladiti z večjimi količinami mrzle vode in nadaljevati s hlajenjem vsaj deset minut. Poškodovanemu morate ves čas dajati tekočino, da bo nadomestil dehidracijo. Opečeno mesto prekrijte s sterilno gazo, ki se je ne smete dotikati, na opečeno mesto pa ne smete pritiskati. Vse opekline, ki so močnejše od prve stopnje, mora čimprej pregledati zdravnik.

Poškodba glave
Udarec v glavo je vedno nevaren, na jadrnici pa do tega navado pride, ko osebo udari bum. Poškodovani lahko dobi vreznino na temenu, ki jo je treba obdelati kot rano. Ob močnejšem udarcu lahko utrpi potres možganov ali poškodbo lobanje. Poleg otekline pri tovrstnih poškodbah pogosto ni videti drugih vidnih znakov, kljub temu pa mora biti poškodovani pod budnim nadzorom. Spremljajte možne znake potresa možganov, ki se lahko kažejo v obliki zaspanosti, slabosti, bruhanja in razširjenih ali neenakih zenic. Po takšni poškodbi poškodovanemu ne bi smeli pustiti zaspati, dokler nismo prepričani, da gre za pretres možganov. Če je poškodovani v nezavesti ali ima znake pretresa možganov, kar najhitreje poiščite zdravniško pomoč.

Morska bolezen
Redkokateri pomorec se lahko pohvali, da nikoli ni trpel za morsko boleznijo. Toda k sreči obstajajo zdravila proti tej nadlogi, ki je sicer lahko zelo huda, vendar mine hitro in brez posledic.

Stari britanski pomorski rek pravi: "Edino zdravilo proti morski bolezni je počitek v hladu stare cerkve nekje v notranjosti, daleč od morja." Poleg neogibnega britanskega cinizma nas ta pregovor poduči, da gre za bolezen, ki jo povzročamo sami sebi. Pred desetimi leti je eden od največjih raziskovalcev te bolezni, Charles M. Oman, dejal: "O vzrokih bruhanja danes vemo manj, kot smo pred petimi leti mislili, da vemo." Ker za eno od oblik morske bolezni obolevajo tudi astronavti (bruhanja v breztežnostnem stanju se dobro spomnimo iz filmske uspešnice Apolo 13), je NASA začela vlagati velika sredstva, da bi našli učinkovito rešitev te neprijetnosti.Zdaj velja, da so kinetoze (mednje spada tudi to, čemur pravimo morska bolezen) skupina sindromov slabosti, ki nastanejo zaradi delovanja zunanjih fizikalnih vzrokov, ti pa so posledica periodične pospešitve in upočasnitve gibanja človekovega telesa in/ali ustreznega optičnega vtisa. Pospešek, zlasti če je sinusoiden (in ne glede na to, ali do njega pride na morju, v zraku ali na kopnem), lahko pripelje do kinetoze. Pravzaprav do nje lahko pride tudi brez gibanja, na primer v simulatorju letenja. Obstajajo tudi ljudje, ki začnejo bruhati, če samo opazujejo ladjo. Ta fenomen znanstveniki razlagajo takole: pri teh ljudeh je prišlo do "pogojnega refleksa" zaradi predhodne plovbe, med katero so zboleli za morsko boleznijo. Gibanja, ki še posebno spodbujajo kinetozo, so tista na frekvenčnem območju od 0,1 do 1,0 Hertza, ljudje pa smo najobčutljivejši pri frekvenčnem območju od 0,1 do 0,3 Hertza. Tovrstne specifikacije ima vsaka ladja, zato se je dobro pozanimati, v kakšnih razmerah se boste znašli znotraj teh nihanj. Z malce računanja in znanja je mogoče morsko bolezen predvideti, čeprav še vedno ni zanesljivega testa, s katerim bi ugotovili, v kolikšni meri je posameznik občutljiv na kinetoze.

Znanstveniki so dolgo skušali razložiti ta pojav. Najpreprostejša in danes veljavna teorija je, da do kinetoze prihaja v primerih, ko dražljaj, ki ga sprejemajo čutilni organi, ne ustreza pričakovanemu. Če vozite avtomobil in naglo zasukate krmilo, bo del vaših možganov, imenujmo ga "nadzornik", ker v dejanju dejavno sodelujete, "vedel" oziroma "predvidel", kako bo to učinkovalo na vaše telo, zato ne bo prišlo do slabosti. Toda če sedite na zadnjem ali sovoznikovem sedežu in vas vozijo po ovinkasti cesti, signalov, ki jih sprejemajo vaši čutni organi, "nadzornik" ne bo prepoznal, kajti hkrati ko vam bo telo govorilo, da mirno sedite, vam bo center za ravnotežje govoril, da se gibljete, če pa boste povrhu še brali, boste s tem ustvarili "občutek senzoričnega koflikta", ki ga "nadzornik" v možganih ne bo "znal" ublažiti.

Kako omiliti slabost?
Morska bolezen, podobno kot vse slabosti, ki nastanejo zaradi gibanja, povzročajo motnje v sistemu ravnotežja, ki je v srednjem ušesu.

Vse se začne s pojavom brezvoljnosti, nezainteresiranosti za okolico in zehanjem. Sledi nelagodje v želodcu, čez čas prizadetega začnejo motiti vonjave, ki jih predtem ni niti opazil, njegov sluh postaja občutljiv, v glavi pa čuti pritisk ali vrtoglavico. Prizadeti se začne znojiti, podirati kupčke in požirati zrak. Bruhanje, ki sledi, ne prinese olajšanja, nastopijo težave z zadrževanjem urina in blata, pojavlja se neracionalno vedenje. Pred slabostjo se lahko zavarujete na več načinov. Predvsem ne pozabite, da preventivna zdravila začnejo delovati šele nekaj ur po zaužitju, zato niso učinkovita, če je bolezen že nastopila. Vzeti jih je treba nekaj ur pred začetkom plovbe. Pred jadranjem se dobro odpočijte ter se izogibajte težki hrani in alkoholu. Če začutite slabost, pojdite na svež zrak in usmerite pogled k obzorju - to pomaga čutu za ravnotežje. Ne mislite na slabost in se posvetite jadranju. Izogibajte se delu za mizo in kartanju, a tudi delu v kuhinji, saj bo gibanje v podpalubju le še poslabšalo vaše stanje. Pazite, da vam ne bo prehladno ali da se ne zmočite. Jejte suho hrano, da boste umirili želodec. Če vam ne bo odleglo, pojdite v podpalubje in ležite, dokler se ne boste počutili bolje. Večina ljudi doživi blažjo obliko morske bolezni, ki pa ne traja dolgo. Takoj ko nevihta mine in se morje umiri, težave zaradi morske bolezni izginejo.

Najboljša izbira je skopolaminski obliž (Scopolamin TTS), ki je naprodaj v tujih lekarnah. Nalepite ga nad uho, vsaj šest do osem ur pred začetkom plovbe, deluje pa približno tri dni ob sprejemljivih neželenih učinkih.Če opazite, da je kateremu od članov posadke postaja slabo (pomembno je prepoznati prve simptome), mu dajte v roke krmilo, seveda če zna jadrati. Tako boste zmanjšali konfliktni dražljaj, saj bo plovilo začutil kot podaljšek svojega telesa, na katerega gibanje lahko vpliva. Če to ni možno, naj se vsaj sprehaja po palubi in po možnosti nekaj dela, če pa to ne zaleže, naj leže z glavo pod kotom 45 stopinj in zapre oči.

Če niti to ne pomaga, vam ostane samo to, da poskusite še z zdravili. Zdravilo, ki je na voljo v takšnih primerih, so phenergan (Promethasine(r)) čepki, ki bi morali biti v škatli s prvo pomočjo na barki. Zdravilo je na voljo tudi v obliki injekcije. Delovati začne v petnajstih minutah, učinkuje pa približno 18 ur. Vse to se zdi malce zastrašujoče, toda potolažite se, saj je neverjetno opazovati okrevanje od morske bolezni, ko obolelega odstranimo iz izzivajočega položaja. Okrevanje je hitro in popolno, "nastrada" lahko edino ponos "izkušenega morskega volka".

Opekline od sonca in sončarica
Tudi tukaj se še kako obnese tista ljudska o tem, da je bolje preprečiti, kot zdraviti. Vedno in vselej je treba uporabljati zaščitna sredstva pred sončnimi žarki, kot so krema za sončenje, klobuk, očala, po potrebi tudi oblačilo z dolgimi rokavi. Če vas sonce kljub temu opeče, opečena mesta hladite s pitno vodo, kožo prekrijte z lahno tkanino in se umaknite v senco. Dehidracijo preprečite s pogostim pitjem majhnih požirkov vode. Za blage opekline je dovolj že krema za po sončenju ali cinkova mast, ki bo kožo pomirila.

Sončarica
Do sončarice pride po daljšem izpostavljanju vročemu in vlažnemu zraku ali po težkem delu na vročini. Znaki so nemir, glavobol, vrtoglavica, rdeča ali vroča koža ter hiter in močan srčni utrip. Telesna temperatura lahko naraste do 40 oC in več. V hudih primerih prizadeti tudi omedli. Ponesrečenca je treba postaviti v ležeči položaj, ga umakniti na hladno mesto in mu sleči oblačila. Nato ga je treba pokriti z vlažno rjuho, ki jo je treba nenehno močiti. Hladite ga, dokler se temperatura ne zniža pod 37,5 oC. Takrat vlažno rjuho zamenjajte s suho in poiščite zdravniško pomoč.

Toplotni udar
Toplotni udar je posledica velike izgube soli in vode po daljšem znojenju. Znaki so glavobol, krči, bleda in vlažna koža, hiter in močan srčni utrip ter neznatno povišana temperatura. Če opazite te znake, prizadetega ohladite in mu pomagajte nadomestiti izgubljeno tekočino. Bolnik naj se uleže, ali vsaj dvigne noge ter pije velike količine rahlo soljene vode (v majhnih požirkih).

Podhladitev
Do podhladitve pride, kadar telesna temperatura pade pod 35 oC, navadno po daljšem bivanju v vodi s temperaturo, nižjo od 20 oC. Prvi znaki so huda nenadzorovana tresavica in motnje govora. Ko telesna temperatura pade na 32 do 30 oC tresenje popusti, bolnik pa postane nespreten, razdražljiv in ga je težko razumeti. Nadaljnja izguba telesne temperature vodi k blodnjam, izgubi nadzora nad mišicami ter upočasnjenemu srčnemu utripu in dihanju. Ko telesna temperatura pade na 27 oC, ponesrečenec izgubi zavest, bitje srca je nepravilno, nadaljnji padec temperature vodi v smrt.

Pri podhladitvi je pomembno najprej preprečiti nadaljnjo izgubo toplote. Ponesrečenca začnite ogrevati, slecite mu vlažna oblačila in jih zamenjajte s suhimi. Zavijte ga v odejo ali spalno vrečo in mu posebej ogrevajte glavo. Dajte mu piti tople napitke in visokokalorično hrano. Čimprej poiščite zdravniško pomoč.

Utopitev
Če rešujete utopljenca, ki ni pri zavesti, najprej preverite njegov srčni utrip oziroma dihanje. Če ne diha, takoj začnite z oživljanjem, če pa ne čutite srčnega utripa, takoj začnite s postopki umetnega dihanja in masaže srca. Ponesrečenca nato postavite v položaj za nezavestnega oziroma na bok. Če je bil dalj časa v vodi, je najbrž tudi podhlajen, zato ga je treba tudi segreti. Umaknite ga z vetra, slecite mu mokra oblačila in ga pokrijte.
Ko ponesrečenec pride k zavesti, bo najverjetneje v stanju šoka, zato bodite pozorni na znake. Čimprej poiščite zdravniško pomoč.

Šok
Do šoka lahko pride po vsaki resni poškodbi. Skrbno opazujte ponesrečenca in bodite pozorni na znake, kot so pospešen srčni utrip, sivkasto-modrikasta barva kože in ustnic, mrzel znoj in vlažna hladna koža. Poleg teh simptomov se lahko pojavijo tudi slabost, žeja, plitvo in pospešeno dihanje ter šibak ali pospešen srčni utrip. Bolnik je lahko tudi nemiren, hlasta za zrakom ali omedli.
Ponesrečenca je treba ogreti, mu dvigniti noge, sleči oblačila in odstraniti predmete, ki bi ga lahko tiščali okoli vratu, prsnega koša ali pasu. Če je možno, oskrbite rane in spremljajte njegovo dihanje. Ne puščajte ga samega in mu ne dajajte hrane ali tekočine. Če je žejen, mu ustnice navlažite z vodo. Kar najhitreje poiščite zdravniško pomoč.

Toda če se pred odhodom med valove oborožimo z znanjem, če smo dobro pripravljeni in med jadranjem oziroma plovbo skrbimo za varnost (to predvsem pomeni nobenega alkohola!), je to lahko eden od najlepših načinov preživljanja počitnic.

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki