Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Poletne tegobe

Da boste na potovanjih in letovanju zares uživali, se oborožite z uporabnimi informacijami in nasveti.

Izognite se pastem, ki jih poletje postavlja zdravju, ter napolnite škatlo s prvo pomočjo, da boste v vsakem trenutku pripravljeni na ukrepe, s katerimi boste odpravili ali ublažili posledice, če vas poletni čari kljub vsemu neprijetno presenetijo.

Kaj dati v torbo s prvo pomočjo?

V potovalki s prvo pomočjo ne smejo manjkati sredstva za lajšanje bolečine, prebavnih težav, bolečin v želodcu, slabosti, bruhanja, driske in zaprtja, nespečnosti, vročice, prehlada, potovalne in morske bolezni. Poleg obveznih obližev različnih velikosti morate najti prostor tudi za povoje, škarjice in pinceto, sredstvo za razkuževanje ran ter mazilo za blaženje pikov žuželk in sončnih opeklin. Če redno jemljete zdravila, jih s seboj vzemite več kot zgolj količino, ki bo zadostovala za čas dopusta, ampak računajte tudi na nujno rezervo. Tako si boste prihranili iskanje lekarne (morda tudi zdravila) in paniko v primeru, da boste želeli nenačrtovano podaljšati svoje bivanje, izognili pa se boste tudi težavam, ki nastanejo, ker v različnih državah eno in isto zdravilo pogosto prodajajo pod različnimi imeni. Zdravila hranite na primernem mestu, da se ne bodo pokvarila. Ne pozabite niti na preparate, ki jih uporabljate pogosteje, na primer na mazilo proti herpesu.

Kako preprečiti prebavne težave?

Ne glede na to, ali dopustujete na "kultiviranem" območju ali pa ste izbrali eksotično okolje s slabimi higienskimi razmerami, ko gre za hrano in vodo, je treba biti pri pijači več kot previden. Posledice uživanja pokvarjene hrane in slabe vode so številne in segajo od manjših prebavnih motenj do resnih bolezni. Predvsem različni mikroorganizmi, ki se razvijejo v pokvarjeni hrani ali vodi, lahko povzročijo akutne črevesne okužbe, ki jih spremljajo driska, bruhanje in glavobol, bolečine v trebuhu, visoka temperatura in splošna slabost.

Poleti je na splošno najprimernejše piti ustekleničeno negazirano vodo, industrijsko pripravljene, znane sokove ter osvežujoče napitke iz steklenic in pločevink. Tega nasveta se zlasti strogo držite na higiensko skromnejših območjih; niti ne pomislite ne na vodo iz pipe, enako velja tudi za ledene kocke in vse napitke, pripravljene v sumljivih okoliščinah. Kavo in čaj uživajte samo, če ju pripravljajo pred vami in z zavrelo vodo. Bakterijska driska se pojavi pri okužbah s hrano ali vodo, nastane pa zaradi delovanja bakterijskih toksinov ali vdora bakterij v črevesno steno. Če toksini nastajajo že v okuženi hrani, se lahko bolezenski znaki razvijejo zelo hitro, po nekaj urah.

Driska je največkrat vodéna, spremljajo jo slabost, krči v trebuhu in bruhanje. Driska, ki se pojavi zaradi pitja okužene vode, je krvava ali vodéna. Potovanje v daljne kraje lahko zagreni potovalna driska, ki nastane zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli. Takšna driska se lahko pojavi celo sedmi dan po prihodu s potovanja. Driska največkrat izgine sama od sebe in ne zahteva vzročnega zdravljenja. Skrbeti je treba samo za nadomeščanje izgubljene tekočine in mineralov, saj se lahko pri hujših oblikah organizem hitro izsuši in pride do dehidracije, ki ima lahko tudi zelo hude posledice. Pri zdravljenju driske je torej najpomembnejše preprečiti dehidracijo, kar je najbolje storiti z uživanjem rehidracijske raztopine, mešanice elektrolitov in sladkorja, ki jo lahko pripravimo sami doma. Med boleznijo uživajte hrano, ki ima čimmanj ostankov, kot so riž, banane in krompir. Za dodatno zdravljenje dojenčkov in otrok, a tudi odraslih priporočajo pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami v obliki kapsul, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.

Ne glede na podnebje tveganje za nastanek prebavnih motenj najbolj zmanjšate, če uživate sveže kuhano zelenjavo, dobro pečeno meso in sadje, ki ga pred uživanjem olupite sami. V nasprotju s tem so jedi, pripravljene s surovim mesom, jajci in morskimi sadeži, različne solate, zlasti tiste, ki so pripravljene z majonezo, jedi na osnovi mlečnih izdelkov, kolači, posladki s kremami in neindustrijsko izdelan sladoled zelo podložni vplivu visokih temperatur, zato jih uživajte samo, če ste prepričani, da so sveži in pripravljeni v higienskih razmerah.

Alergije

V zadnjih letih število ljudi z alergijskimi reakcijami narašča, to pa zato, ker uživamo vse več različnih zdravil in preparatov, uporabljamo čedalje več kozmetičnih sredstev in smo izpostavljeni številnim vplivom okolja ... Vse to lahko ob hkratni izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom povzroči alergijske reakcije.
Tudi sončni žarki lahko povzročajo alergične reakcije. Na izpostavljenih delih kože se nekaj ur po sončenju pojavi srbeč izpuščaj različnih oblik. Največkrat gre za drobne rdečkaste bunkice (papule), obdane z vneto, rdečo kožo. Izpuščaj traja nekaj dni in največkrat mine sam od sebe.Pri alergiji na sonce ne gre za neposredno imunsko reakcijo na sončne žarke, marveč na snovi, ki nastanejo ob razkroju na/v koži pod vplivom sončnih žarkov. Nekateri ljudje se prirojeno nagibajo k alergičnim reakcijam na sonce; pogosto jih dodatno okrepijo preparati, ki si jih nanesejo na kožo (parfumi, kozmetična sredstva). Takšni preparati so lahko sicer povsem neškodljivi, le v trenutnih razmerah delujejo alergogeno.

Pazljivi bodite pri uživanju zdravil, saj nekateri antibiotiki in antidepresivi ob izpostavljenosti sončenju lahko na koži izzovejo alergične reakcije. Fototoksične reakcije lahko povzročajo tudi snovi na travah, ki se ob stiku s kožo, zlasti pri znojenju, raztopijo in takrat sončenje lahko povzroči zelo neprijetne mehurjaste in srbeče izpuščaje. Tudi človeško telo proizvaja nekatere kemične snovi, ki pod vplivom UV-žarkov sprožijo nastanek vnetnih sprememb v koži. Te se lahko kažejo kot rdečina, kot izbruh srbečih izpuščajev, pojavijo pa se lahko tudi resnejše težave, celo otekanje in težave z dihanjem.V primeru alergijskih reakcij se je treba takoj umakniti s sonca, če je reakcija hujša, pa je nujno poiskati zdravniško pomoč. Če ste zaradi alergij že bili pri zdravniku, upoštevajte njegova navodila, sicer pa so v lekarnah na voljo nekatera sredstva, ki ublažijo reakcije, na primer antihistaminske kreme in tablete.
Za večino alergijskih reakcij je pomembna predvsem preventiva, to pa sta v primeru sonca izogibanje izpostavljanju sončnim žarkom in ustrezna zaščita s kremami (antialergenskimi).

Potovanje z letalom

Čeprav morajo posebno pozornost pred potovanjem z letalom nameniti predvsem ljudje, ki že imajo zdravstvene težave, saj jih polet lahko poslabša, lahko nekatere posebnosti letenja povzročijo težave tudi povsem zdravim ljudem.

V kabini letala je zračni tlak navadno nizek, kar lahko vpliva na znižanja krvnega tlaka, manjša količine kisika v zraku pa je lahko nevarna za osebe s hudimi boleznimi pljuč, srčnim popuščanjem, hudo anemijo, hudo angino pektoris, anemijo srpastih celic in nekaterimi prirojenimi srčnimi hibami. Takšni bolniki lahko varno letijo, če jim je na voljo dovolj dodatnega kisika. Med letom lahko pride tudi do turbulence, ki lahko povzroči višinsko bolezen ali poškodbe. Osebe, ki se nagibajo k slabosti zaradi zredčenega zraka, si lahko pomagajo s tabletkami ali z obližem proti slabosti. Zaradi dolgotrajnega sedenja se poveča tudi nevarnost nastanka krvnih strdkov v nogah, še posebno pri nosečnicah in osebah s slabo prekrvljenostjo, zato se je dobro vsaki dve uri sprehoditi po letalski kabini ali vsaj pretegniti noge.

Kako preprečiti sončarico in toplotni udar

Kot posledica visokih temperatur in pretiranega izpostavljanja soncu bodisi na potovanju, med sprehodom ali poležavanjem na plaži vas kaj hitro lahko doleti sončarica ali toplotni udar. Sončarico spremljajo izrazita bledica, slabost, povečano znojenje, krči v trebuhu in omedlevica. Posledice toplotnega udara so glavobol, težko dihanje, vrtoglavica, bruhanje, visoka telesna temperatura in povečan srčni utrip.

Da se boste izognili tovrstnim težavam, potovanje, izpostavljanje soncu in vse druge dejavnosti na prostem načrtujte izključno v jutranjih in večernih urah. Preostanek čas prebijte v zaprtem prostoru ali globoki senci ter pijte veliko tekočine, najbolje negazirano mineralno vodo ali mlačen čaj. Izogibajte se mastni hrani, pazite na zadosten vnos soli ter jejte veliko svežega sadja in zelenjave, zlasti tistega, ki vsebuje vitamin C in kalij. Poskrbite, da boste oblečeni v udobna, lahna oblačila iz naravnih materialov ter ne pozabite na sončna očala in pokrivalo. Če vas doleti sončarica ali toplotni udar, pijte veliko tekočine ter bivajte v hladnem in prezračenem prostoru.

Slabost v avtomobilu

Pred odhodom na potovanje se izogibajte pitju mleka in sadnih sokov; raje spijte veliko negazirane mineralne vode ali sadnega/zeliščnega čaja. Ker tako prepoln kot prazen želodec lahko poveča občutek slabosti, je pred odhodom priporočljivo pojesti lahek obrok, še posebno pa se je treba izogibati mastni in težki hrani.

Srčni bolniki

Bolniki s srčnim popuščanjem težje prinašajo temperature zraka, višje od 25 oC, do katere hitro pride tudi v stanovanjih, ko temperature na prostem presežejo 30 oC. Klimatska naprava je zato poleti veliko olajšanje bolnikom, ki bivajo v prisojnih stanovanjih. V vročih dneh, ko je znojenje obilnejše, je tudi za bolnike s srčnim popuščanjem priporočljivo, naj zaužijejo pol litra več tekočine kot sicer, najbolje v obliki nesladkanega čaja. Srčni bolniki poleti še težje prenašajo telesne obremenitve. Zdravniki jim ne priporočajo letovanja ob morju v najbolj vročih mesecih, torej julija in avgusta; primernejša sta junij in september, a tudi tedaj se velja izogniti opoldanski pripeki.

Posebna previdnost je potrebna pred daljšim potovanjem. Bolnik mora dobro poznati zdravila, ki jih jemlje, in jih na pot vzeti zadostno količino. Zdravilo naj ima vedno pri sebi, koristno je tudi, da na dopust vzame kopijo zadnjega posnetka EKG, kar bo ob morebitnem zapletu zelo olajšalo delo zdravniku v novem okolju. Zaradi vsega navedenega je prav, da se srčni bolnik pred načrtovanjem daljšega potovanja posvetuje z osebnim zdravnikom. Čeprav gremo na dopust zato, da ubežimo enoličnosti vsakdanjika, za kronične bolnike počitnice ne smejo predstavljati prevelikega odmika od ustaljenih navad.

Oči

Sonce je škodljivo tudi za nekatere očesne strukture, zlasti za očesno lečo in roženico. Eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek pridobljene sive mrene so UV-žarki, saj očesna leča vsrkava del UV-žarkov, ki potujejo skoznjo. Dolgoročno tako spreminjajo lečo, zaradi česar postane manj prosojna in postopno pride do pojava motnjav. Žarki poškodujejo tudi roženico, kar se najpogosteje kaže v obliki vnetja veznice in roženice (akutni fotoelektrični keratokonjuktivitis), ki se začne po približno desetih urah nezaščitenega sončenja z nenadno bolečino, solzenjem in občutkom tujka v očesu. Za zaščito oči je najpomembnejša preventiva s kakovostnimi sončnimi očali.

Zaščita pred žuželkami


Cela vrsta žuželk - komarjev, čebel, os, obadov, a tudi pajkov - v nasproti z vami ni na dopustu. S svojim ugrizi lahko povzročijo neprijetno, bolj ali manj izrazito bolečino, blago ali močno srbečico ter večje ali manjše otekline, pogosto pa tudi alergične reakcije ter resne poškodbe kože, ki imajo za posledico različna vnetja. Če se želite temu izogniti ali vsaj zmanjšati možnost, da vam žuželke zagrenijo dopust, se izogibajte območjem s dišečim cvetjem, drevjem in grmovjem, na odprtem pa ne uživajte hrane in pijače, ki jih privlačijo, se pravi sladkih pijač in sladkarij. Magnet za žuželke so tudi močni in sladki vonji krem, deodorantov in parfumov. Nosite svetla, udobna oblačila in se izogibajte črni barvi, ki zelo privlači komarje. Poleg tega lahko večino nadležnih žuželk odženete s posebnimi preparati, ki morajo najti prostor v vaši prtljagi.

Klopi

Klopi živijo na obronkih gozdov, v podrasti, listju in na nizkih vejah, najti pa jih je tudi v mestnih parkih. V toplih dneh so najživahnejši dopoldne in popoldne - kadar je oblačno, napadajo ves dan. Zlasti dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. Ugriz klopa ni nevaren, seveda če ni okužen. Klopi med drugim prenašajo lymsko boreliozo, nevarni klopni meningoencefalitis in sicer redko erlihioza. Lymska borelioza običajno nastopi nekaj dni do nekaj tednov po piku, in sicer z modrikasto-rožnato liso, ki se v obliki kolobarja postopno širi, na sredini pa usiha. Pri erlihiozi so znamenje okužbe slabo počutje, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih. Obe obolenji zdravijo z antibiotiki.

Da se boste zavarovali pred klopi, vam priporočamo, da nosite obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami ter ste obuti v zaprto, visoko obutev. Na mesta, kjer je koža izpostavljena (tudi glava), a tudi na oblačila, nogavice in čevlje nanesite repelent. Če uporabljate tudi kremo za sončenje, repelent nanesite nazadnje. Ko se vrnete, slecite obleko in se temeljito preglejte. Če opazite klopa, ga čimprej odstranite. Na koncu mesto pika dodobra razkužite. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite, cepiva proti lymbski boreliozi pa za zdaj še ni.

Komarji

Nevarnost je večja v sredozemskih deželah, v tropih in v Južni Ameriki, predvsem zaradi malarije. Piku sledi neprijeten srbež, zaradi katerega se praskamo. Posledica praskanja je lahko neprijetna okužba ranice. Znaki takšne okužbe se pokažejo po nekaj urah ali v nekaj dneh - prizadeto mesto pordi, oteče, na dotik je toplo in se lahko tudi ognoji. Komarji pri nas k sreči ne prenašajo bolezni, medtem ko lahko v tropih komarji s pikom vnesejo v telo povzročitelje malarije, rumene mrzlice in še nekaterih resnejših bolezni.

Komarji postanejo dejavni ob mraku in pikajo do zore. Ko ste v naravi, je najprimernejša zaščita uporaba primernih preparatov, repelentov, ki največkrat vsebujejo naravni insekticid piretrin ali njegove derivate, in jih nanesite na izpostavljeno kožo. Če je komarjev več, oblecite obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, skoraj brez skrbi (razen zvočnih motenj) boste spali pod mrežo proti komarjem, ki jo lahko prepojite s sredstvom za odganjanje tega nadležnega mrčesa.

Ose, čebele, čmrlji in sršeni

Za večino ljudi pomeni pik kateregakoli od kožokrilcev bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh mine. Zdrav odrasel človek varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa je lahko usodnih že manj kot 500. Pik je zelo nevaren, če žuželka piči v usta ali žrelo; ker oteklina ovira dihanje, lahko pride celo do zadušitve. Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima približno pol odstotka ljudi; alergija na pike žuželk se razvije šele po prvem (ali naslednjih) piku ter se pokaže pri drugem piku in lahko tudi pri vseh naslednjih. Razvije se v eni uri po piku, navadno že po nekaj minutah. Ljudje, ki so alergični na pik čebele, so lahko alergični tudi na pik čmrlja, alergični na osji pik pa so lahko alergični tudi na sršenov pik. Če sumite, da gre za alergično reakcijo, morate čimprej k zdravniku. Za ose je znano, da jih privlačijo močni vonji pijač in hrane, kot sta sladkor in meso, ter žive barve. Čebele in ose rade sedejo na mokre površine, da se odžejajo, prav tako na mokre brisače in predmete, ose pa privlači tudi vonj po znoju. Z repelenti jih ne boste pregnali.

Pajki

Kljub raznovrstnosti in količini groze, ki jo vzbujajo, je na svetu le kakih 30 vrst strupenih pajkov. Nam najbližje najdemo črno vdovo, ki je doma v Sredozemlju, vse do Istre. Samice so agresivne in pičijo že ob najmanjšem izzivanju, kar se čuti kot ostra bolečina, ki se postopoma razširi na okončine in trup. Bolnik se znoji in slini, lahko mu je slabo in bruha, muči ga glavobol in tudi krvni tlak lahko naraste. Po nekaj urah se bolečine umirijo, v blažji obliki pa se lahko vračajo še dva do tri dni; včasih mine ves teden, preden se dobro počutje popolnoma vrne. Primeri težjih reakcij so redki, še redkejši so primeri smrti zaradi pika. Bolj so ogroženi otroci in starejši ljudje. Repelenti pajku ne smrdijo, zato jih z njimi ne boste odgnali. Po piku je treba prizadeti ud potopiti v vročo kopel, ki bo delno razgradila strup, poškodovancu pa dati sredstvo proti bolečinam in poiskati zdravniško pomoč.

Kače

Pri nas živita dve vrsti strupenih kač, navadni gad in modras. Modras spada med najbolj strupene kače v Evropi. Ugriz strupenjače je zelo boleč, na mestu ugriza se hitro pojavi modrica. Nevarnost je manjša, če je kača vbrizgala strup v maščobno tkivo ali mišice, pa tudi sicer se le izjemoma zgodi, da prizadeti zaradi kačjega pika umre. Seveda je tak ugriz nevarnejši za obolele, otroke in starejše ljudi. Po bližnjem srečanju s strupeno kačo je vselej nujna zdravniška pomoč.

Meduze

Med morskimi nevarnostmi največ nevšečnosti povzročajo meduze. Pri nas najpogosteje opažamo meduzo morska mesečina, ki se ponoči svetlika. Strup meduze je termolabilen, zato strup uniči takojšnje polaganje čimbolj toplih obkladkov. Prizadete predele sperite z morsko vodo (nikar s sladko vodo iz pipe!), lovke pa s pinceto ali z roko, zaščiteno z rokavico, odstranite s površine kože. Nato kožo premažite z alkoholom ali jo za 30 minut namočite v raztopino vode in kisa.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergija , srce , slabost , oči , poletje , komar , čebela , osa , sršen , čmrlj , kača , meduza , prva pomoč , prebava , sončarica , žuželka , pajek , toplotni udar , uv žarki , klopi , lymska borelioza , klopni meningoencefalitis , alergijska reakcija , potovalna slabost , letenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.