Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Poklic: reševalec

Domen Vodopivec je poklicni reševalec z Reševalne postaje v Ljubljani in se vsakodnevno srečuje z življenjsko ogrožajočimi stanji, ko je treba delovati ter se odločati hitro in po jasnih protokolih.
Domen Vodopivec je poklicni reševalec z Reševalne postaje v Ljubljani in se vsakodnevno srečuje z življenjsko ogrožajočimi stanji, ko je treba delovati ter se odločati hitro in po jasnih protokolih.

Pri srčnem zastoju je klic na reševalno postajo vsekakor ustrezen prvi korak, toda brez našega posredovanja bo do prihoda reševalcev praviloma že prepozno. Domen Vodopivec je poklicni reševalec z Reševalne postaje v Ljubljani in se vsakodnevno srečuje z življenjsko ogrožajočimi stanji, ko je treba delovati ter se odločati hitro in po jasnih protokolih. Naš sogovornik je eden od treh reševalcev, ki se na teren odpeljejo tudi na motorju. Na njem gredo na intervencijo, kadar je ogroženo človeško življenje, denimo ob prometnih nesrečah, padcih z višine ali če je na tleh neznana oseba in ni podatkov o tem, zakaj se je zgrudila.
Prednost reševanja na motorju je v hitrosti, saj je v gostem prometu motorist gibkejši, zaradi česar je njegov odzivni čas krajši kot pri reševalnem avtu. Hitrost pa je pri reševanju življenj ključna. Tudi pri zastoju srca. Kot pravi naš sogovornik, srce, ki utrpi infarkt, ugaša nekaj minut. "Naš cilj je uloviti čas, ko še fibrilira oziroma neenakomerno utripa. Z defibrilatorjem ga skušamo povrniti v normalen utrip. Zaradi vsega tega je ključno, da reševalec do takega človeka pride čim prej. Pomembno je, da ljudje, ki so ob osebi, ki čuti močno bolečino v prsih ali se je že zgrudila, kar se da natančno opišejo, kaj se je zgodilo, saj bo dispečer tako laže ocenil, koga mora najprej poslati k takemu človeku."

Kaj pa, če gre srce v popoln zastoj? V tem primeru, razlaga Domen Vodopivec, je treba takoj začeti s temeljnimi postopki oživljanja. Avtomatskega defibrilatorja ne uporabljamo, dokler nismo srca pognali v delovanje. Temeljni postopki oživljanja so bistveni in jih je treba izvajati vse do prihoda reševalca na motorju ali ekipe v reševalnem avtu. Če je srce v popolnem zastoju, tudi reševalci začnejo z mehanskim oživljanjem, torej z zunanjo masažo srca, nato pa uporabijo še druge medicinske postopke, ki so predpisani v takih primerih.

Panika

Kot pravi sogovornik, je ob prihodu na cilj, zlasti pri svojcih, če so navzoči, opaziti paniko. Če so ob negibnem človeku neznanci, se ti pogosto do prihoda reševalcev že razbežijo. "Na osnovi svojih izkušenj lahko rečem, da je malo ljudi, ki pomagajo. Tega ne pripisujem temu, da ne bi želeli pomagati, marvečpomanjkanju znanja prve pomoči. Na drugi strani pa tudi že nekajkrat videl, da so ljudje uporabili postopke oživljanja in s tem rešili človeka. Kaj torej storiti, ko se ob nas zgrudi svojec?

"Najpomembneje je, da čim bolje ocenimo stanje. Zelo pomembna je tudi naša varnost. Oglejmo si okolico negibnega človeka. Je ob njem plinska jeklenka, ki jo je tik pred tem menjal? Je menjal varovalko v hiši z dotrajano električno napeljavo? Še preden začnemo nuditi pomoč, se je torej treba prepričati, da sami nismo v nevarnosti. Nato sprostimo dihalno pot, saj utegne imeti nezavestni človek kaj v ustih in zato ne more dihati. Z glavo se približajmo ustom, opazujmo prsni koš, poslušajmo, ali diha. Če v desetih sekundah vdihne samo enkrat ali sploh ne, če je dihanje neenakomerno, takoj začnimo z oživljanjem."

Globok vdih da čas za razmislek

In kako ukrotiti paniko? Naš sogovornik pravi, da si moramo vzeti nekaj sekund za premislek. "Nekdanji kolega, s katerim sva bila par v reševalnem vozilu, je vedno govoril: ko se najbolj mudi, je še vedno čas za razmislek. Vdihnimo, s čimer prekrvavimo možgane, začel bo delovati tudi adrenalin – in šele nato začnimo ukrepati. Najbolj zgrešeno je, čese bojimo, da bomo naredili kaj narobe ali celo, da nas bo pozneje kdo nemara tožil zaradinapačnega ravnanja. Kar nekaj let sem že reševalec, vendarše nisem slišal, da bi kdo tožil človeka, ki mu je rešil življenje.

Zato ne pomišljajmo, ampak začnimo ukrepati.Če res ne znamo ničesar, pokličimo 112, opišimo, kaj se je zgodilo, pustimo svojo številko in poudarimo resnost stanja. Če imamo na telefonu iHelp aplikacijo, jo uporabimo, saj nas bo vodila skozi postopke oživljanja, pokazala nam bo lokacijo najbližjega avtomatskega defibrilatorja, obenem pa bo aktivirala tudi pomoč vseh, ki imajo aplikacijo in so na območju 300 metrov od nas. Včasih se primeri, da ljudje kličejo in rečejo, pridite sem in potem čakajo. Zdaj smo se že navadili, da postavljamovnaprej določena vprašanja, ki so nam v veliko pomoč, saj se lahko ustrezno pripravimo za delo na terenu."


Karkoli je bolje kot nič

Domen Vodopivec je prepričan, da v trenutkih, ko je ogroženo človeško življenje, lahko naredimo veliko, če se le odločimo, da bomo pomagali. "Vse, kar naredimo, je bolje kot nič. Zavedajmo se, da imamo pred sabo negibnega človeka, ki ne diha. Če mu ne bomo niti skušali pomagati, bo umrl, zato je bolje, da vsaj nekaj naredimo in s tem povečamo možnost, da bo preživel. Zato se vsi naučimo znanja temeljnih postopkov oživljanja. To je preprosto, vendar neverjetno učinkovito znanje. Obnovimo ga enkrat na leto – dovolj je že, če se sprehodimo skozi algoritem v pisni obliki, tudi če nimamo možnosti vaje na lutki,"pravi sogovornik.

Če imamo na svojem telefonu naloženo aplikacijo iHelp, imejmo vedno pri sebi algoritem temeljnih postopkov oživljanja v pisni obliki. Aplikacijo lahko kadar koli vključimo in si osvežimo spomin, da bomo vedeli, kako ravnati, če se bomo znašli v položaju, ko botreba pomagati. Če ste še vedno v dvomih, razmislite o naslednjem: če bidoživeli srčni zastoj, ali bi želeli, da vam ljudje okoli vas pomagajo?


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

reševalec , ihelp

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.