Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Prva pomoč: Oživljanje lahko reši življenje!


Kljub tečaju prve pomoči, ki ga mora vsak voznik opraviti pred pridobitvijo vozniškega izpita, se večina ljudi, ki so navzoči pri prometni nesreči, zaradi slabega znanja ne odloči za nudenje prve pomoči. Tako do prihoda reševalcev na kraj nesreče mine precej dragocenega časa, kar utegne imeti dolgoročne posledice za poškodovančevo zdravje, lahko pa celo pomembno zmanjša možnost preživetja. Kaj lahko stori vsak, da reši življenje?
Z osnovnim tečajem prve pomoči smo se pred opravljanjem vozniškega izpita srečali vsi vozniki. Pri večini je od takrat minilo več let, nemara celo desetletij, zato so v spominu ostali samo obrisi, pa še ti v paniki, do katere pride ob prometni nesreči, povečini zbledijo. Hkrati prihaja do nekaterih sprememb na področju kliničnih smernic za oživljanje. Prav je, da od časa do časa obnovimo teoretično znanje, kdor pa bi se rad izuril še v praksi, lahko opravi obnovitveni tečaj prve pomoči, ki ga ponujajo nekatere avtošole in Rdeči križ Slovenije.

Vsakdo lahko reši življenje

V večini prometnih nesreč se k sreči krivi le pločevina, če pa poškodbe utrpijo tudi ljudje in smo za to usposobljeni, poškodovancem nudimo pomoč. Včasih zadostujejo že pripravljenost za pomoč, tolažba in oskrba površinskih ran, najpomembnejša naloga slehernega udeleženca v prometu pa je prepoznati in pomagati poškodovancu brez znakov življenja. Verjetnost, da bomo priča tako hudi nesreči, je resda majhna, vendar lahko rešimo življenje le z ustreznim znanjem in hitrim ukrepanjem.

Najprej poskrbimo za varnost

Najpomembneje je, da poskrbimo za varnost. Kraj prometne nesreče najprej ustrezno označimo z varnostnim trikotnikom in s primerno osvetlitvijo. Če smo udeleženi v nezgodi, iz vozila ne izstopajmo brezglavo. Najprej se prepričajmo, v kakšnem položaju je vozilo, kje smo, kakšna je gostota prometa, predvsem pa, ali je sploh varno izstopiti iz vozila. Izogibajte se nepotrebnemu ocenjevanju škode na avtomobilu, raje poskrbite za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Z ustreznimi ukrepi prihajajoče voznike opozorite na situacijo in čim prej obvestite policijsko postajo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje.

Kdaj je potrebno oživljanje?

Oživljanje je potrebno, če je poškodovanec nezavesten in ne diha, če diha nenormalno ali če ne kaže znakov življenja. Kot laični reševalec ne izgubljajte časa s tipanjem pulza, saj je to v nekaterih primerih težavno celo za strokovno osebje. Vaša naloga je ugotoviti, ali je poškodovanec neodziven, opredeliti kakovost dihanja ter nato hitro in ustrezno ukrepati.

Osnovni koraki temeljnih postopkov oživljanja


Ugotavljanje zavesti:
Poškodovanca narahlo stresite za ramena in ga glasno vprašajte: "Ali ste v redu?" Pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice poškodovanca ne smete stresati. Če se zgane ali odgovori na vprašanje, ga pustite v obstoječem položaju, razen če mu grozi nevarnost iz okolice. Stanje prizadetega redno spremljajte, če je potrebno, tudi pokličite pomoč.

Klic na pomoč (112):
Če je prič prometne nezgode več, naj nekdo čim prej pokliče številko 112. Če na mesto nezgode prispete kot edina priča, najprej preglejte in zavarujte mesto nesreče, nato pa poiščite poškodovance in jih preglejte. Če so vsi pri zavesti, pokličite 112. Če je poškodovanec nezavesten, preverite, ali diha normalno. Če diha, pokličite 112. Če ne diha, najprej pokličite 112 in takoj zatem začnite z oživljanjem.

Ugotavljanje dihanja: Sklonite se k poškodovancu, glavo mu premaknite nazaj ter mu dvignite mu brado in opazujte gibanje prsnega koša. Poslušate dihalne zvoke pri ustih in preverite, ali izdihani zrak občutite na svojem licu. Pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice poškodovancu ne smete vzvračati glave, ampak izvedite prilagojeni trojni manever. Laiki, ki tega ne znajo, naj mu dvignejo brado in glavo čim bolj nežno vzvrnejo. Odstranite vse morebitne vidne tujke v ustni votlini, vendar ne na slepo. Za ugotavljanje dihanja smete porabiti največ deset sekund. Če niste prepričani, ali žrtev diha, ravnajte kot da ne diha.

Temeljni postopki oživljanja: Oživljanje je učinkovito le, če žrtev leži na hrbtu, in sicer na ravni in trdi podlagi.
  • Zunanja masaža srca: Pokleknite ob poškodovanca, peto ene dlani položite na sredino prsnega koša (spodnja polovica prsnice), vzporedno s prsnico, nanjo pa položite peto druge dlani in prekrižajte prste. Nato z iztegnjenima rokama stiskajte prsni koš, tako da se stisne za pet do šest centimetrov. Po vsakem stisu popustite pritisk, vendar rok ne dvigajte s prsnega koša. Stiskajte s frekvenco od 100 do 120 stisov na minuto. Trajanje stisa prsnega koša naj bo enako času popustitve. Ne bojte se zloma reber! Če med masažo zaslišite pok rebra, popravite položaj rok in nadaljujte z masažo.
  • Umetno dihanje: Po 30 stisih prsnega koša vnovič sprostite dihalno pot in dajte dva vpiha. Pred vpihom poškodovancu zatisnite nosnici, njegova usta zatesnite s svojimi in mu v usta vpihujte eno sekundo. Obenem opazujte, ali je prišlo do dviganja prsnega koša, kar pomeni, da je bil vpih učinkovit. Nato se odmaknite, sprostite nosnici in opazujte spuščanje prsnega koša, ki predstavlja izdih. Ponovite še enkrat, tako da poškodovanec prejme dva učinkovita vpiha (skupno največ pet sekund). Nato roke brez odlašanja položite na prsni koš in nadaljujte s stisi. Cikle ponavljajte: 30 stisov in 2 vpiha (brez prekinitev). Oživljanje prekinite samo, če začne poškodovanec kazati znake življenja (če začne normalno dihati, se prebujati ali premikati).

Oživljanje je fizično zelo naporno. Če sta navzoča dva laična reševalca, naj se po dveh minutah oživljanja zamenjata, s čimer bosta preprečila utrujenost. Menjava naj bo čim hitrejša.

Oživljanje je treba izvajati neprekinjeno, dokler ne prispe služba nujne medicinske pomoči, dokler poškodovanec ne pokaže znakov življenja oziroma dokler nismo povsem izčrpani!

Oživljanje otrok

Otroka lahko oživljamo tudi samo z eno roko, dojenčka pa tudi z dvema prstoma ene roke ali pa s palcema obeh rok. Stisi naj bodo globoki za tretjino debeline prsnega koša.

Oživljanje samo z masažo srca

Znanstvene raziskave so pokazale, da je prenos okužbe med oživljanjem zelo redek. Tisti, ki za oživljanje niso usposobljeni ali imajo zadržke do dajanja umetnega dihanja, naj oživljajo samo z masažo srca, pri čemer naj prsni koš neprekinjeno stiskajo s frekvenco 100 stisov na minuto. Prvih nekaj minut je namreč oživljanje samo z zunanjo masažo srca enako učinkovito kot kombinacija umetnega dihanja in masaže srca, končni odstotek preživetja pa je pri takem oživljanju seveda veliko boljši, kot če poškodovanca sploh ne bi oživljali. Takšno oživljanje zadostuje le prvih nekaj minut, saj začnejo možganske celice brez kisika odmirati že po treh minutah.


Previdnost pri premikanju poškodovancev

Poškodovanca v prometni nezgodi je treba čim manj premikati, sploh če obstaja velika verjetnost, da je prišlo do poškodbe hrbtenice. Takega poškodovanca nikakor ne smemo sami vleči iz avta, razen če mu grozi življenjska nevarnost (možnost požara, eksplozije). Pri vsakem premiku morajo sodelovati štiri osebe! Ena oseba naj fiksira glavo in vrat (ta tudi vodi premikanje), dve naj stabilizirata trup in medenico, četrta pa naj skrbi za spodnji okončini. Če je poškodovanec motorist, ki ne diha ali mu ne bije srce, mu je treba sneti čelado in začeti z oživljanjem. Za snemanje čelade sta potrebna dva! Eden naj poskrbi za negibnost glave in vratu pri snemanju čelade (objame naj vrat in spodnjo čeljustnico), drugi naj čelado prime za vizir in zatilni del ter jo previdno potegne navzgor in sname z glave.

Za konec si zapomnite vsaj naslednje: za preživetje ponesrečencev v prometnih nezgodah je ključno, da v primeru strahu pred dajanjem umetnega dihanja usta na usta izvajate vsaj masažo srca! Človek v srčnem zastoju bo brez naše pomoči umrl.


Če želite svoje znanje prve pomoči razširiti ali pa obnoviti, kar ste se naučili v avtošoli, vam priporočam branje knjige U. Ahčana Prva pomoč – priročnik za voznike motornih vozil (2007). Dodatno gradivo o oživljanju je dostopno tudi na uradni strani Evropskega Sveta za reanimacijo (erc.edu).

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prometna nezgoda , prva pomoč , poškodovanec , oživljanje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.