Ali poznate osnovna dejstva o diabetesu?

1. Diabetes je nalezljiva bolezen, za katero oboleva razmeroma malo ljudi.

Ne drži.
Diabetes je kronična nenalezljiva bolezen, ki lahko prizadene tako otroke kot odrasle. Poznamo sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2. Med diabetiki je 90 odstotkov obolelih z boleznijo tipa 2, katere vzrok oziroma pospeševalec je običajno nezdrav življenjski slog. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v svetu trenutno približno 150 milijonov ljudi z diabetesom, število obolelih pa naj bi se do leta 2025 povzpelo na vrtoglavih 300 milijonov.

2. Bolniki s sladkorno boleznijo so ogroženi zaradi možnosti srčnega infarkta.

Drži.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo dva- do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnega dogodka. Ne glede na raven holesterola jih srčni infarkt ogroža enako kot ljudi, ki sladkorne bolezni nimajo, a so že preživeli infarkt. Kar dve tretjini, po nekaterih podatkih pa celo tri četrtine bolnikov z diabetesom umre zaradi srčno-žilnega dogodka. Vodilni vzrok je koronarna bolezen. Kardiovaskularne bolezni so tudi sicer najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah.

3. Pri obvladovanju sladkorne bolezni je pomembno, da ima bolnik ustrezno uravnane vrednosti krvnega sladkorja, drugi dejavniki, kot je denimo raven holesterola, pa so manj pomembni.

Ne drži.
Raziskave kažejo, da je ustrezno uravnavanje vrednosti krvnega sladkorja zelo pomembno, vendar zgolj skrb za krvni sladkor ne bo pomembno zmanjšala tveganja za nastanek srčno-žilnega dogodka. Za sladkorno boleznijo oboleli ljudje imajo lahko holesterol povsem v normalnih mejah, pri tem pa je lahko nenormalna sestava njihovih krvnih maščob. Tudi to je lahko dejavnik, ki pomembno prispeva k ogroženosti za nastanek srčno-žilnega dogodka. Sedem od desetih ljudi z diabetesom ima zvišane vrednosti holesterola oziroma je njegova sestava nenormalna, to pa je eden od ključnih dejavnikov za pojav srčno-žilnih dogodkov.

4. Sladkorna bolezen dolgoročno pomembno prizadene velike in majhne žile v telesu.

Drži.
Dokazano je, da bolezen okvari tako velike kot majhne žile v človeškem telesu. Je v najtesnejši povezavi z nastankom ateroskleroze in posledično tudi potencialno usodnih srčno-žilnih dogodkov, poškoduje pa tudi drobne žile, kar se kaže predvsem v obliki prizadetosti oči, ledvic, živcev in drugih organov v telesu.

5. Imam sladkorno bolezen, vendar ne morem pomembno vplivati na stopnjo ogroženosti za nastanek srčno-žilnih dogodkov.

Ne drži.
Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od bolnika samega in od njegove zavzetosti za zdravljenje. Če imate sladkorno bolezen, se pogovorite s svojim zdravnikom in skupaj z njim ocenite stopnjo ogroženosti za nastanek srčno-žilnih dogodkov. Skrb za njihovo preprečevanje zajema več kot le uravnavanje krvnega sladkorja oziroma glukoze. Pomembno je redno spremljanje in uravnavanje vrednosti slabega, LDL-, in dobrega, HDL-holesterola ter krvnega tlaka. Neprecenljivo je predvsem dosledno upoštevanje navodil v zvezi s prehrano, vzdrževanje zdrave telesne teže in vsakodnevno gibanje. Nujna je takojšnja opustitev kajenja.