Dobrodošla knjižna novost: Sladkorna bolezen tipa 2

Za lažje življenje s sladkorno boleznijo

Poljudne literature s področja zdravja je v slovenščini dokaj veliko, ker pa gre v veliki večini za prevodna dela, je vsako avtorsko delo naših strokovnjakov toliko bolj dragoceno in vredno posebne predstavitve. Najnovejšo knjigo, Sladkorna bolezen tipa 2. Kako jo obvladovati in živeti z njo, sto receptov za zdravo prehrano, sta podpisala priznani slovenski diabetolog, doc. dr. Marko Medvešček, in Maruša Pavčič, predavateljica na Visoki šoli za zdravstvo v Izoli.

Knjiga je dobrodošel prispevek k slovenski diabetološki stroki. Komu oziroma kateri javnosti sta jo s soavtorico v prvi vrsti namenila?
Medvešček: Namenjena je seveda bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2. Želiva jih seznaniti z boleznijo, da bodo lažje živeli z njo. Čeprav gre za poljudno strokovno besedilo, nekakšen priročnik za potrebe bolnika, pa dopolnjuje strokovne standarde za oskrbo sladkorne bolezni. Zdravstvena vzgoja oziroma edukacija bolnika s sladkorno boleznijo je eden od temeljev skrbi za sladkorno bolezen. Vloga priročnika je prav v tem, da razširi bolnikovo znanje, s čimer ga usposobi za čimbolj samostojno oskrbo svoje bolezni. S tem postane odgovoren partner pri obravnavi bolezni.

S čim se ljudje, ko zbolijo za to boleznijo, najtežje soočijo in spoprimejo?
Medvešček: To je odvisno od vsakega posameznika posebej. Za nekoga je nesprejemljivo že dejstvo, da ima bolezen, ki je kronična, v bistvu neozdravljiva, pa čeprav obvladljiva. Nekdo drug pa denimo najtežje sprejme grožnjo kroničnih zapletov. Za večino je najbrž največja težava sprememba življenjskega sloga, sploh če so do postavitve diagnoze živeli dokaj nezdravo. Najtežje je spremeniti prehranjevalne navade. Ne glede na glavni vzrok, ki je pri posameznem bolniku v ospredju, se vsi bolniki na bolezen odzivajo po skupnem vzorcu: od začetnega zavračanja in jeze do sprejetja bolezni, ko jo razumejo kot trajno okoliščino, s katero bodo živeli in jo obvladovali v največji možni meri.

Koliko po vaših izkušnjah ljudje nasploh vedo o sladkorni bolezni tipa 2? V kolikšni meri se hkrati s trajanjem bolezni povečuje tudi njihovo znanje?
Medvešček: Žal opažam, da je raven razgledanosti v Sloveniji razmeroma nizka, zato bolniki ob postavitvi diagnoze o bolezni ne vedo kaj prida. Prav zato jih moramo temeljito poučiti o bolezni, njenih nevarnostih in možnostih za njeno obvladovanje. Vsakega na novo odkritega bolnika ob prvem obisku v diabetološki ambulanti povabimo na uvodno izobraževanje o bolezni, v okviru katerega največji poudarek namenimo prehrani. Dopolnilno izobraževanje je seveda možno tudi kadarkoli pozneje, vendar je od bolnika samega odvisno, koliko informacij si želi. Bolniku, ki bi se rad širše in globlje poučil o svoji bolezni, knjiga odpira obilo možnosti. Idealno bi bilo, če bi se bolnik čimveč naučil iz virov zunaj zdravstvenega sistema, od edukatorja ali zdravnika pa bi izvedel še odgovore na vprašanja, ki zadevajo prav njega oziroma njegovo bolezen. Izobraževanje mora potekati vse življenje, saj je bolezen kronična.

Pavčič: Bolniki o prehrani vedo premalo, ali bolje, nočejo vedeti veliko, saj še vedno velja, da zdrava, uravnotežena prehrana pomeni omejitve, ljudje pa menijo, da je treba v hrani uživati. O prehrani so se učili v času, ko so jih zanimale povsem druge stvari (v puberteti), pozneje pa svojega znanja niso ne utrjevali ne dograjevali. Še več, prehranske sheme, ki so želele vse ljudi natakniti na isto kopito, nestrokovno pisanje o prehrani v medijih, pa prodajalci prehranskih dopolnil, ki bi hrano najraje zamenjali s svojimi tabletami … vse to prispeva k neizobraženosti in zmedenosti ljudi o tem, kaj je zdravo in uravnoteženo. Sprememba prehranjevalnih navad ni lahka naloga; bolniki za uresničitev teh sprememb potrebujejo različne pristope, predvsem pa čas. Raziskave prehranjevalnih navad v Sloveniji kažejo, da se te razlikujejo že od pokrajine do pokrajine, kaj šele med posameznimi ljudmi. Na tem področju prehranskosvetovalno stroko čaka še veliko izzivov.

Kaj za sladkornega bolnika pomeni urejen krvni tlak in znižanje telesne teže na normalno?
Medvešček: Zvišan krvni tlak je za bolnika s sladkorno boleznijo znatno škodljivejši kot za zdravega človeka. Merila za urejenost tlaka so zato pri sladkorni bolezni še strožja, tlak naj bi bil pod 130/80 mmHg, pri samomeritvi doma celo pod 120/70 mmHg. Te vrednosti je pri zdravljenju povišanega tlaka v praksi težko doseči. Znižanje teže je še trši oreh, vendar lahko pri pretežkih ljudeh zelo zniža raven krvnega sladkorja, pripomore pa tudi k ureditvi maščob v krvi in k znižanju tlaka. Drastično znižanje teže na normalno vrednost lahko v zgodnji fazi bolezni povsem normalizira raven krvnega sladkorja.

Pavčič: Napake v prehranjevanju se kažejo v povišani telesni teži. Raziskave o prehrani Slovencev so pokazale, da kar 24 odstotkov odraslih žensk poje več hrane, kot jo potrebujejo glede na svoje delo in telesno dejavnost. Ali je torej nenavadno, da se kilogrami začnejo nabirati? Pri hujšanju pa je treba biti previden. Neuravnotežene shujševalne diete s poudarkom na večjih količinah posameznih hranil ali z njihovo popolno odsotnostjo, ki se kot poplava pojavijo s prvimi sončnimi žarki, prinašajo kratkotrajne učinke.

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki