Hipogonadizem

  • petek, 05. januar 2007
doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja
doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja (Foto: Diana Anđelić)

V jeseni življenja

Menopavza je izraz, ki ga poznamo vsi in vemo, da v življenju vsake ženske predstavlja veliko prelomnico. Malo manj pa je splošni javnosti znano, da imajo svojo, sicer malo drugačno obliko »mene« tudi moški. Skriva se pod imenom poznonastali hipogonadizem. Tako kot pri ženskah menopavza, je tudi hipogonadizem pri moških povezan z upadanjem spolnih hormonov, v primeru moških govorimo v ednini in sicer gre za testosteron. Za razliko od žensk so moški malo na boljšem, saj pri njih upad spolnega hormona ni nenaden, temveč upada postopoma, odvisno od številnih zunanjih in notranjih dejavnikov, razlaga doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani.

Pri moških lahko začne nivo testosterona upadati že kmalu po 40. letu ali celo prej, kar je predvsem odvisno od dednosti. Testosteron je moški spolni hormon, ki ima v moškem telesu pomembne fiziološke učinke. Povezujemo ga s spolno funkcijo - z željo po spolnosti, s sposobnostjo spolne aktivnosti, doseganjem erekcije, ima še druge učinke. Med drugim vzdržuje in povečuje mišično maso ter kostno gostoto ter zavira nastanek osteoporoze,  pomembno vpliva na centralni živčni sistem - na razpoloženje, čustvovanje in miselne procese. Če je v telesu dovolj testosterona, je moški dobro razpoložen ali celo agresiven, če ga je zelo veliko, če pa ga je premalo, je moški lahko razdražljiv, depresiven, slabše delovno storilen, znižane so njegove kognitivne sposobnosti, pri čemer je njegova koncentracija krajša, slabše pomni, računa in podobno. Nižji nivo testosterona vpliva tudi na kakovost las, na sekundarno poraščenost, na kakovost kože.

Ne prizadene vseh enako

Težave zaradi zniževanja nivoja testosterona ne prizadenejo vseh moških enako. Kako hitro bo testosteron upadal, je odvisno predvsem od treh dejavnikov:
- dedne zasnove,
- življenjskega sloga: V različnih raziskavah so ugotavljali, da ima skupina moških, ki se redno ukvarja s telesno dejavnostjo, višji nivo testosterona kot skupina enako starih moških, ki so telesno nedejavni in debeli, zlasti če imajo trebušno ali visceralno debelost. Trebušna debelost je aterogena, povzroča večjo odpornost na inzulin, neugodno vpliva na presnovo lipidov in izločaškodljive snovi, ki okvarjajo žilno steno. Odpornost na inzulin pa se odrazi tudi na izločanju testosterona. Hipofizaizloča premalo hormonov, ki stimulirajo moda k izločanju testosterona, zato se nivo testosterona zmanjša. Pri moških  s trebušno debelostjo (obseg pasu večji kot 94 cm), ki imajo pogosto zaradi povečane odpornosti na inzulin tudi metabolični sindrom (, aterogeno dislipidemijo, kar pomeni povečane trigliceride in znižan zaščitni, HDL holesterol, arterijsko hipertenzijo, povečan krvni sladkor), je izločanje testosterona znižano. Pri 30 do 40 odstotkih teh moških ugotavljajo, opozarja doc. Pfeiferjeva, da je ne glede na njihovo starost  prisoten hipogonadizem.
- Spremljajočih bolezni

Prvi znaki so zelo splošni

Težave, ki jih povzroča hipogonadizem, zdaj zdravniki lahko dobro blažijo. Moški bi moral biti pozoren predvsem na prve znake, ki pa so, resnici na ljubo, dokaj splošni. Na zmanjšano sproščanje testosterona v krvi velja pomisliti, če sicer zdrav moški:
- nenadoma postane utrujen,
- brez volje in energije,
- zaspan in potrebuje popoldanski spanec,
- opazi težave z erekcijo,
- začne pridobivati maščobni pas,
- začne izgubljati mišično maso ali
- mu ugotovijo osteoporozo.

Če moški opaža zgoraj naštete znake, je priporočljivo, pravi sogovornica, da gre na pregled k svojemu zdravniku, ki ga ob sumu na znižan testosteron napoti k specialistu. Kaj se dogaja z izločanjem testosterona v njegovem telesu, najlažje ugotovijo z odvzemom krvi, ki mora biti opravljen med 8. in 10. uro zjutraj. Če je testosteron znižan, mu  ponovno odvzamejo kri in določijo celotni testosteron, a tudi prostega, določijo še vezalno beljakovino za testosteron, albumine in na podlagi teh podatkov izračunajo nivo biološko učinkovitega testosterona. Opredelijo tudi vzrok za nižje izločanje, kar naredijo tako, da določijo hormone hipofize, ki delujejo na moda, in če se tudi ta izvid sklada s pomanjkanjem testosterona, se zdravniki odločijo za  nadomestno zdravljenje s testosteronom. V tem primeru morajo zagotoviti vse pogoje, da je nadomestno zdravljenje  varno. Predvsem, pravi sogovornica, morajo izključiti morebiten karcinom prostate. Potrebna je tudi določitev odstotka rdečih krvnih celic v krvi. Moški, ki jim primanjkuje testosterona, so običajno slabokrvni, ker je testosteron potreben za tvorbo rdečih krvničk. Po uvedbi zdravljenja zdravnik prvo leto redno na tri mesece preverja vrednost PSA ter število rdečih krvnih telesc. Ta ne smejo porasti preko 52 odstotkov, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do zamašitve žilic s krvnimi strdki. Če bi začel PSA naraščati, bi zdravnik posumil na karcinom prostate in zdravljenje s testosteronom prekinil, bolnika pa poslal  k urologu.

Ugodni učinki terapije

Kot pravi sogovornica, do letos v Sloveniji ni bilo registrirano nobeno zdravilo s  testosteronom, čeprav so na kliniko prihajali bolniki s hudimi oblikami hipogonadizma, ki je bil pogojen z drugimi boleznimi. Letos sta prišli na trg dve zdravili. Obe obliki nadomestnega zdravljenja sta po besedah doc. Pfeiferjeve zelo dobri, ker enakomerno vzdržujeta normalne koncentracije testosterona. Zdravila, ki so bila na voljo prej in so jih redno uvažali v KC za najnujnejše primere, so povzročala, da so bile koncentracije testosterona v prvem tednu po prejetju zdravila zelo visoke, nato pa so začele upadati in v tretjem ter četrtem tednu bolniki ponavadi že niso imeli v krvi zadostnih koncentracij testosterona. Njihovo razpoloženje je posledično zelo nihalo. Sodobna zdravila pa vzdržujejo enakomerno koncentracijo testosterona, pri čemer gel celo do določene mere simulira fiziološko izločanje testosterona. Ta se pri zdravem moškem izloča v dnevno-nočnem ritmu. Koncentracije testosterona so najvišje zjutraj in dopoldan, nato pa postopoma upadajo. Depo injekcije pa lepo vzdržujejo enakomeren nivo testosterona, njihova prednost je v tem, da jih moški na leto dobi samo štirikrat. Vsak moški, ki je ustrezen kandidat za nadomestno zdravljenje s testosteronom, se sam odloči za obliko zdravila.

Zdravljenje praviloma neprekinjeno

Pri starostno pogojenem hipogonadizmu terapija traja do konca življenja, razen če se pojavi kontraindikacija - rak prostate. Pri močno povečani prostati morajo nadomestno zdravljenje bodisi ukiniti bodisi zmanjšati odmerek. Zdravili imata dobro lastnost, da se ne presnavljata v jetrih, zato tudi nimata škodljivih učinkov nanje.
Učinki zdravljenja: vidni so zelo hitro in so zelo očitni: pri moškem se opazno izboljša razpoloženje, poveča se kostna gostota, mišična masa, zmanjša se maščoba v trebuhu, izboljša se krvna slika, storilnost je večja.
Neželeni učinki: možni neželeni učinki so zvečanje prostate (benigna hipertrofija), rast prej neodkritega raka prostate, akne, mastna koža, pojav mlečnih žlez v prsih (ginekomastija), kar je redko in prehodno.

Hipogonadizem je pogojen z zmanjšanim izločanjem testosterona iz mod. V  krvi lahko zdravniki določajo celotni testosteron, kjer je večina testosterona vezana na vezalno beljakovino, s katero potuje po krvi. Vezan testosteron ni aktiven. Celotni testosteron sestavljata vezani testosteron, ki prevladuje, inprosti testosteron, ki predstavlja le en do dva odstotka celotnega testosterona. Koncentracija celotnega testosterona začne po 40. letu upadati za približno odstotek na leto, vendar je to od moškega do moškega različno; pri nekaterih se ta proces odvija hitreje, pri drugih počasneje. Hitrost upadanja je odvisna predvsem od življenjskega sloga in od morebitnih spremljajočih bolezni, ki lahko vplivajo na izločanje in presnovo testosterona.

Testosteron, ki natančneje odraža razvoj hipogonadizma, je prosti testosteron, ki ga tudi lahko določijo v krvi. Ta bolje odraža dejansko količino aktivnega oziroma bioaktivnega testosterona, ki pravzaprav učinkuje  v moškem telesu. Z naraščanjem starosti se povečuje izločanje vezalne beljakovine za testosteron, kar pomeni, da je v telesu vse več vezanega in vse manj prostega testosterona. To pripelje do hitrejšega nižanja prostega testosterona kot celotnega, ker vezalna beljakovina celotni testosteron lažno prikazuje kot višjega. Prosti testosteron lahko upada od 2 do 3 odstotke na leto.

Pri ženskah je eden najbolj neprijetnih znakov mene oblivanje ali valunge. Občutijo pa jih tudi moški, vendar običajno šele takrat, ko je izločanje testosterona že precej nizko.