Ljudje s sladkorno boleznijo, k zdravniku tudi med epidemijo Covid-19

Diabetologi so že ob uveljavitvi ukrepov zaradi epidemije opozarjali ljudi s sladkorno boleznijo, naj še dosledneje skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo, pomembno pa je tudi, da nadzorujejo pridružene bolezni.
Diabetologi so že ob uveljavitvi ukrepov zaradi epidemije opozarjali ljudi s sladkorno boleznijo, naj še dosledneje skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo, pomembno pa je tudi, da nadzorujejo pridružene bolezni. (Foto: Shutterstock)

Ukrepi zaradi epidemije Covid-19 so otežili tudi dostop do zdravniške obravnave ljudi s kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, priznavajo naši sogovorniki. Vprašali smo jih, kaj lahko ljudje s sladkorno boleznijo, posebej starejši bolniki, storijo sami, da bo ta čim bolj pod nadzorom in brez zapletov.

Omejen dostop do zdravnikov je prinesel nov izziv: pacienti bi lahko imeli zaradi manj kontrol slabše urejeno sladkorno bolezen.

Ugotovili smo, da je večina diabetoloških oddelkov in ambulant po Sloveniji v času epidemije in po njej oskrbo dobro organizirala, ponekod pa se bodo morali še bolj potruditi.

Sladkorna bolezen ne počiva, imejte jo pod nadzorom

Diabetologi so že ob uveljavitvi ukrepov zaradi epidemije opozarjali ljudi s sladkorno boleznijo, naj še dosledneje skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo, pomembno pa je tudi, da nadzorujejo pridružene bolezni.

»Sladkorna bolezen potrebuje stalno spremljanje, potrebni so od dve do tri merjenja glikiranega hemoglobina na leto in redna letna preventivna presejanja (diabetična noga, retinopatija, ledvična in lipidna funkcija …). Zato je nujno, da ljudje še bolj pazijo na vrednost glukoze v krvi, na prehrano in dovolj gibanja kljub izolaciji in omejitvam življenja,« poudarja vodilni slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.


Dobra organizacija diabetološke oskrbe med epidemijo

Slovenski diabetološki oddelki in ambulante so se tudi v času divjanja koronavirusa povečini odlično organizirali, kar so nam potrdili tudi v zvezi društev sladkornih bolnikov. Ena od zglednih ambulant je diabetološka ambulanta v ZD Koper.

»Čakalnih dob pri nas ni. Poskrbeli smo za oglašanje na telefon, težave sproti reševali s posveti, izdajali recepte, pacienti so lahko kadarkoli govorili z zdravnikom. Če smo presodili, da je stanje slabo, smo bolnika takoj povabili k nam. Prek fotografij smo uvedli tudi pregledovanje diabetičnih nog, in če smo menili, da je resno, smo bolnika takoj povabili v ambulanto,« je povedala diabetologinja dr. Jana Komel, ki za ljudi s sladkorno boleznijo skrbi v Kopru.

Diabetolog skoraj bolje dosegljiv kot družinski zdravnik

Kot je dejala, kljub uradnemu zaprtju ambulante nikakor niso izpustili bolnikov, za katere so presodili, da jih morjo sprejeti. Ljudi z nenadnimi poslabšanji so jemali tudi brez napotnic in storitve normalno šifrirali, kar je bilo v času epidemije tudi uradno dovoljeno.

Dokler je epidemija trajala, napotnic niso zahtevali, prav tako so se napotnice, ki so veljale v času pred epidemijo, avtomatsko podaljšale do julija. Zdaj pa bolniki večkrat potarnajo, da težko pridejo do svojega zdravnika. »Skoraj smo postali bolj dosegljivi kot družinski zdravniki,« pravi Komelova.

Redni pregledi nujni, pa tudi preventiva

Od 20. aprila, ko so lahko začeli delati normalno, so ljudi že predhodno telefonsko vabili na redne preglede, je dejala Komelova. Kar nekaj je bilo takih, ki na pregled zaradi bojazni pred okužbo niso želeli priti. Vendar, opozarja diabetologinja, več kot enega kontrolnega pregleda ni pametno izpustiti.

Morda nas glede zapletov in neurejenosti čaka učinek bumeranga, saj ne vemo, koliko ljudi ni iskalo pomoči, razmišlja Komelova. A tega za zdaj še ne vemo. Diabetologi se tako kot drugi specialisti, denimo kardiologi, bojijo tudi posledic zastale preventive. Aktivnosti, kot so presejalni testi za diabetično slepoto, kamor napotujemo naše bolnike, so zastale, opozarjajo diabetologi.


Do zdravnika pogosto ne moreš. Kaj se dogaja v sistemu in kaj pričakovati?

Da so bolniki postali postranska škoda ukrepov proti COVID-19 – pandemija je razgalila šibkosti v zdravstvenih sistemih povsod po Evropi –, že opozarjajo številna društva bolnikov. Sredi avgusta je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozoril izvajalce zdravstvenih storitev, da morajo zagotoviti boljšo dostopnost do storitev, poskrbeti za ustreznejšo organizacijo in do konca leta izvesti ves program zdravstvenih storitev, za katerega so se zavezali s pogodbo.

Pozval jih je tudi, naj takoj uredijo vse svoje čakalne sezname do svojih storitev. Številne deležnike v zdravstvu je to sporočilo ZZZS zelo razburilo, uprli so se, da ob vseh omejitvah tega preprosto ni mogoče pričakovati, sploh pa ne do konca leta.

»Sistemskega čakanja preprosto ne moremo rešiti«

Tako pravita zastopnici pacientovih pravic z Raven na Koroškem in Maribora, Milena Pečovnik in Adela Postružnik. »Težave, ki so nastajale med epidemijo, smo mirno reševali, vsi so se zelo trudili. Zavedamo se omejitev pri izvajalcih, so pa res velika težava spoštovanje pacientovega časa in obupno dolgi roki za preglede. Tega ne zmoremo rešiti. Če specialista ni, ga ni,« na sistemsko težavo pomanjkanja kadrov opozarja Pečovnikova.

Postružnikova pa pravi, da v sedanjih razmerah tistim bolnikom, predvsem starejšim, ki se ne znajdejo, so v stiski zaradi bolezni in jih izvajalci pogosto na hitro »odpravijo« s telemedicino, svetujejo, naj pisno prosijo za dodelitev termina pri zdravniku.


Bo pomagala finančna injekcija?

(Ministrstvo za zdravje#MINZ) je ustanovilo komisijo za optimizacijo, ki bo najprej pomagala »počistiti« čakalne sezname. Minister Tomaž Gantar je te dni že napovedal pridobitev 42 milijonov evrov sredstev. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik se boji, da bo za bolnike vse postalo še težje dostopno.

V zbornici so predlagali, da se v programe za odpravo zamud vključijo vsi izvajalci, tudi zasebniki s samoplačniškimi ambulantami – torej ne le javni zavodi in koncesionarji po pogodbi, ampak vsi, ki imajo dovoljenje za delo, zdravniki z licenco in ki imajo ustrezne prostore.« Ministrstvo je njihov predlog sprejelo, tako se bodo v odpravo čakalnih vrst za nekatere storitve vključili tudi zasebniki.


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki