Zlomi pri osteoporozi

  • MJS
  • petek, 01. avgust 2008
(Foto: Diana Anđelić)

Osteoporoza poteka neopazno in je nadvse neprijetna, saj jo naznanijo šele prvi zlomi. To je obenem tisto, česar se zdravniki in pacienti najbolj bojimo in proti čemur se borimo. Možnost, da osteoporozo odkrijemo pred tem, se je znatno povečala z razširjenostjo aparatur DXA, kar je povečalo dostopnost meritev. Tako je zdravljenje lahko pravočasno. Zdravniki ne zdravimo vsakega znižanja kostne mase, saj bi sicer lahko zdravili skoraj vse ženske. Zdravljenje pride v poštev šele tedaj, ko meritev MKG pokaže vrednosti v območju osteoporoze (pri T = -2,5 na enem od treh mest: v ledvenih vretencih, celotnem kolku ali vratu kolka) ali pa pri osteoporotičnem zlomu, ki se pri nekaterih ženskah lahko zgodi tudi prej, še preden MKG doseže te vrednosti.


Po smernicah za zdravljenje osteoporoze takšne ženske zdravimo, ne glede na to, kakšna je njihova kostna masa. Zlom je v takšnih primerih posledica drugih sprememb kostne zgradbe, ki jih še ne znamo meriti.

Zato je nujno poznati stanje skeleta, kajti vsak osteoporotični zlom je resno opozorilo, da se s trdnostjo kosti nekaj dogaja, obenem pa je močan napovednik novih osteoporotičnih zlomov na zapestju, kolku, vretencih, rebrih ali kolku. Ti se najraje zgodijo v prvih dveh letih po prvem, zato je pomembno, da se nanj odzovemo z zdravljenjem.

To ni problem, kadar gre za zlom zapestja, ki je najpogostejši zlom pri ženskah okrog 50. leta, saj je očiten. Da ga je mogoče pripisati osteoporozi, je treba vedeti, kakšna sila ga je povzročila. V primeru, da je posledica nerodnega padca s stojne višine, ki jim botrujejo led, spolzka tla ali ovire, je zdravljenje umestno. Če pa je bil vzrok padec z višine ali korak v globino, je to klasična poškodba. Kljub temu je tudi pri teh zlomih potrebna meritev MKG, saj to omogoča sledenje učinkovitosti zdravljenja.

Preboleni stoje

Večjo težavo pomenijo zlomi teles vretenc, ki so najpogostejši pri bolnicah, starejših od 60 let, saj jih pogosto prebolijo stoje. Najpogosteje se zlomita prvi dve ledveni vretenci (zaradi največjih obremenitev v tem delu skeleta) in spodnja prsna vretenca (od 7. do 12.), kjer so strižne sile velike. Lahko se pojavijo pri dvigu bremena, zasuku trupa s bremenom v roki, v poznejših letih pa celo pri kašlju ali leže v postelji (takrat je kostna masa največkrat močno znižana).

Njihov znak je le huda bolečina v prsnem ali ledvenem delu hrbtenice, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. Znaki draženja živčnih korenin so prisotni le redko. Take paciente najpogosteje zdravijo za lumbalgijo, večina jih leži v postelji in prejema protibolečinske injekcije, dokler se stanje ne popravi. Redke napotijo na rentgensko slikanje hrbtenice, če pa jih že, imajo le 50 odstotkov možnost, da bo radiolog v rentgenskem poročilu tudi opisal zlom. Tudi če je zlom opisan, jih je le 19 odstotkov deležnih ustreznega zdravljenja. Za to je najpogosteje krivo to, da je radiologova pozornost največkrat usmerjena na intenzivnost degenerativnih sprememb hrbtenice, ki tudi lahko povzročijo takšne simptome.

Diagnoza s pomočjo rentgena

Diagnozo zloma telesa vretenca je mogoče postaviti na temelju rentgenskega posnetka hrbtenice. Radiolog lahko uporabi dve metodi: semikvantitativno ali morfometrično. Pri nas v večini primerov uporabijo prvo metodo. Pri ogledu slike zdravnik rentgenolog oceni tip zloma (klinasti zlom ali ugreznjenje zgornje oziroma spodnje plošče vretenca) in približno znižanje telesa vretenca, na temelju česar zlom uvrsti v ustrezno skupino od 0 do 4.

Morfometrično analizo uporabljajo le redki. Pri tej metodi je zelo pomembna kakovost slike in pravilna usmeritev centralnega žarka. Vsako telo obravnavanih vretenc je treba označiti s šestimi točkami in na temelju teh izmeriti višino sprednjega, srednjega in zadnjega dela vretenca. Znižanje kateregakoli dela za več kot 4 mm pomeni zlom.
Slabo odkrivanje, opisovanje in zdravljenje osteoporotičnih zlomov je mogoče pripisati več dejavnikom.


Zaradi nespecifičnih kliničnih znakov, ki v akutni fazi v večini primerov ne vplivajo usodno na pacientovo življenje (deformacija hrbtenice se pojavi pozneje, izguba telesne višine, manjša prostornina prsnega koša in trebušne votline) in simptomatskega zdravljenja pacienti (večinoma) dobijo le protibolečinsko terapijo, napotijo jih na fizioterapijo, včasih pa dobijo tudi LS-ortozo), se za paciente pravzaprav ni usodno, ali so vedeli za zlom ali ne.
Z vidika zdravljenja osteoporoze pa je zelo pomembno odkrivati take zlome, saj so napovednik naslednjih in potrjujejo povečano krhkost kosti. Poleg tega je osteoporozo mogoče zdraviti in z rednim jemanjem antiresorbcijskih zdravil preprečiti naslednje zlome.

Različne možnosti zdravljenja

Poleg zdravljenja z zdravili je mogoče prizadeto vretence zdraviti tudi kirurško, z metodo balonske kifoplastike ali vertebroplastike, kjer lahko z vbrizgavanjem cementa (ob pomoči balončka ali brez njega) v telo vretenca vzpostavimo nekaj njegove višine. Tako pomembno zmanjšamo bolečino ter preprečimo dodatno posedanje vretenca in s tem tudi zniževanje telesne višine.


Nenazadnje lahko s pravočasnim odkrivanjem prikritih zlomov in z uvedbo zdravljenja z antiresorbcijskimi zdravili preprečimo napredovanje bolezni in tudi drugi najpogostejši zlom − zlom kolka. Do tega najpogosteje pride šele po 70. letu in je odraz hudega napredovanja bolezni. Mehanizem zloma je nizkoenergetski padec, lahko pa se kolk zlomi še pred padcem. Celjenje je dolgotrajno in praviloma zahteva kirurški poseg. Delčke je mogoče povezati s ploščo z vijaki, pacientu pa lahko vstavijo delno ali totalno endoprotezo. Okrevanje in rehabilitacija sta dolgotrajna, zapleti so pogosti (embolija, tromboza, pljučnica) in lahko privedejo celo do smrti. Izid je pogosto negotov, saj velik odstotek teh pacientov ne shodi, 20 odstotkov pa jih je do konca življenja odvisnih od tuje pomoči.


Cilj vseh nas je, da bi zgodba o osteoporozi s prizadevanji tako pacientov kot zdravnikov čimprej dobila svojo pravo obliko, svoj začetek in konec. To pomeni, da bi s preventivnimi ukrepi čimbolj odložili in upočasnili zmanjševanje kostnine, s pravilnim ukrepanjem odkrili njegove posledice in z dovolj zgodnjim zdravljenjem preprečili pojav prvih oziroma novih osteoporotičnih zlomov. Zgolj tako bomo v jeseni življenja lahko pokončni in brez bolečin.

1 minutni test tveganja za osteoporozo

Si je kateri od vaših staršev zlomil kolk že pri manjšem udarcu ali padcu?      
Ste utrpeli kakšen zlom kosti že pri manjšem udarcu ali padcu?        
Jemljete oziroma ste jemali kortikosteroide več kot 3 mesece?       
Ste se od mladosti zmanjšali za več kot 3 cm?         
Ste premalo telesno aktivni?           
Redno uživate alkohol (več kot 2 dl vina dnevno)?       
Pokadite več kot 20 cigaret dnevno?         
Pogosto trpite za diarejo?          

Za ženske
Je nastopila menopavza (naravna ali zaradi kirurškega posega) pred 45. letom starosti?    
Vam je v rodni dobi menstruacija izostala za več kot 1 leto?      

Za moške
Ste kdaj trpeli zaradi impotence ali drugih težav, ki jih povzroča pomanjkanje testosterona?

Če ste na katerokoli od zastavljenih vprašanj odgovorili pritrdilno, vam svetujemo, da se o osteoporozi pogovorite s svojim zdravnikom, ki bo presodil, ali so potrebne nadaljnje preiskave.