Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Novost pri ugotavljanju kakovosti in trdnosti kosti: Metoda TBS

Maja Živec Kozlevčar, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Maja Živec Kozlevčar, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine

Osteoporoza je bolezen, ki ima za posledico zlome vretenc, kolka, reber, zapestij in nadlakti. Najhuje so prizadete bolnice po zlomu kolka, velike težave pa imajo tudi tiste z zlomom vretenc ali zapestja. Zdravniki imajo na voljo novo in pacientom prijazno metodo TBS za ugotavljanje razredčitve v kostni strukturi.
Zlom kolka je lahko usoden, saj ga kar 40 odstotkov bolnikov ne preživi, pri ostalih pa se zaradi njega lahko močno spremeni način življenja. Ostane slabša pokretnost, pacienti so vezani na pomoč palice, hodulje ali invalidskega vozička, mnogi postanejo nepokretni. To je hud udarec za bolnice in bolnike, a tudi za ostale družinske člane. Ne nazadnje so operacija, rehabilitacija, domska oskrba in nega velik strošek tako za družino kot tudi za zdravstvo.


Zgodnje odkrivanje

Zaradi aktivnosti, s katerimi želimo preprečiti že prvi zlom, je zdravljenje osteoporoze po svoji naravi preventivno. Zgodnje odkrivanje bolezni je za uspešnost zdravljenja ključno, seveda pa mora biti bolezen pravilno obravnavana. Ugotavljanje kakovosti kosti in s tem njene trdnosti je kompleksna naloga, saj je čvrstost kosti odvisna od številnih dejavnikov. Odpornost na zlom je odvisna od kostne gostote, kostne strukture, številnih dejavnikov tveganja, kot so starost in spol bolnika, prisotnost zloma kolka pri starših, telesna teža, kajenje, jemanje zdravil, ki vplivajo na kostno pregradnjo, in določene bolezni, ki vplivajo na kostni metabolizem.


FRAX

Sprva smo diagnozo postavljali z merjenjem kostne gostote z dvojno rentgensko absorpciometrijo - DXA, ki je v začetku predstavljala zlati diagnostični standard. Znižanje kostne gostote pa ni bilo vedno povezano z zlomi pri bolnicah. Včasih so se zlomile že ob manjšem upadu kostne gostote (osteopeniji), medtem ko se tiste z osteoporozo niso. To pomanjkljivost meritve smo skušali odpraviti z uvedbo statističnega orodja FRAX, ki je z upoštevanjem glavnih dejavnikov tveganja za zlome omogočil izračun ogroženosti za zlom.

Če je bilo izračunano tveganje za večje osteoporotične zlome (vretence, kolk) višje od 20 odstotkov in tveganje za sam zlom kolka višje od 5 odstotkov, se je osebni zdravnik že lahko odločil za uvedbo zdravila – tudi brez meritve kostne gostote. Sčasoma se je izkazalo, da samo uporaba FRAXA ni dovolj, zato so vanj vnesli tudi podatek o izmerjeni kostni gostoti, kar je povečalo zanesljivost napovedi o ogroženosti za zlom. Še vedno pa je manjkal pomemben podatek, ki močno vpliva na kostno trdnost. To je podatek o kostni strukturi. Strukturo kostnine smo do določene mere sicer lahko ugotovili z magnetno resonanco in mikro računalniško tomografijo, vendar so bile preiskave predrage in preveč obremenjujoče za pacienta, zato niso bile uporabne za rutinsko določanje.


Nova metoda TBS

Sedaj je na voljo pacientom prijazna, dostopna in neškodljiva metoda TBS - Trabecular Bone Score. Gre za poseben program, nadgradnjo DXA aparature, ki s pomočjo matematične analize rentgenskega posnetka mineralne kostne gostote omogoča ugotavljanje razredčitev v kostni strukturi.
Ni sicer mogoče ugotavljati števila trabekul - povezovalnih mostičkov v kosti - in njihovih povezav, lahko pa ugotavljamo odstopanja od optimalne strukture.

Za boljšo predstavo lahko sliko TBS primerjamo s posnetkom gozdne površine iz letala. Zračni posnetek gozda nam zaradi ločljivosti slike ne more nuditi podrobnega pogleda na drevo, vendar nam zelo dobro poda oceno o tem, kako gosto je porasla površina in ali obstajajo gozdne jase. Tako TBS orodje ob merjenju kostne gostote z DXA aparaturo s posnetka zazna gostoto trabekul in morebitne razredčitve v kostni strukturi.

Izračun ogroženosti

TBS s pomočjo matematičnega algoritma, ki analizira prostorsko organizacijo intenzitete pikslov DXA posnetka, ugotavlja razliko v absorpciji rentgenskih žarkov med normalnim in osteoporotičnim kostnim vzorcem. Z uporabo tega principa se generira slika, ki vsebuje veliko število variacij sivih nivojev nizke amplitude. Tako lahko tudi pri pacientih, ki imajo dokaj normalno kostno gostoto ali predstopnjo osteoporoze, ugotovimo, kdaj je struktura slaba, s tem pa odkrijemo tudi, kateri pacienti so bolj ogroženi za zlom.

S pomočjo tega programa lahko tudi sledimo, kako določena zdravila vplivajo ne le na gostoto, ampak tudi na strukturo. TBS tudi ne motijo degenerativne spremembe – izrastki na stičnih površinah kosti, ki lahko pomembno zameglijo sliko pri merjenju kostne gostote. Tako lahko tudi pri tistih, ki imajo na videz normalne vrednosti kostne gostote, ugotovimo pomembno strukturno odstopanje, ki lahko povzroči nepričakovan zlom.


Dober vpogled v status bolezni

Program deluje na večini obstoječih DXA aparatur in z njim lahko obdelamo sveže ali pa tudi starejše arhivske posnetke, kar daje zdravniku dober vpogled v status bolezni.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

osteoporoza , merjenje kostne gostote

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.