Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Predstavljamo vitalne ljudi: dalmatinski vagabundo Goran Karan


(stran 2 od 2)


V kolikšni meri je za doseganje notranjega ravnovesja pomembno, da verujemo v višjo silo, vesolje, boga …?
To je zelo individualno vprašanje. Vsakdo verjame v svojega boga. Nekdo bo v prepoznavanju višje sile ugotovil, da je majhen in brez velikih sposobnosti. Misliš si, da si velik frajer, potem pa se prehladiš in te ni nikjer več. Od vseh moči se lahko zaneseš le na svojo voljo, če pa imaš še delovne navade in željo po napredovanju, si na dobri poti. Tako lahko postaneš boljši, seveda če si želiš. Spomnim se priljubljenega aforizma Henryja Forda, ki je nekoč rekel: "Če misliš, da zmoreš, ali če misliš, da ne zmoreš – v obeh primerih imaš prav." Nekateri ljudje so samozavestni, vendar je to predvsem lastnost mladih. Sčasoma spoznaš, koji si ti faktor, a si vseeno pomemben. To se navadno zgodi, ko dobiš otroka. V življenju moškega je običajno v središču vesolja kar on sam, nato se fokus premakne na otroka – in to je dobro za razvoj osebnosti. Če se to ne zgodi, ostaneš Peter Pan, večno izgubljeni deček. To resda ni splošna rešitev in tudi sam jo še vedno iščem.

Kakšna je vloga družine, bližine in razumevanja za srečo v življenju?
Pogosto sem na poti, zato je težko vzdrževati konsistenco. Nisem dovolj doma, da bi bil lahko strog. Skratka, priznati moram: vsa slava materam, oboževanim božanstvom. Sicer bi bilo ojej!

Vaša besedila in izvedbe so izrazito globoki, z velikim poudarkom na toplini, bližini, povezanosti. Kaj vam pomeni ljubezen in kako jo doživljate?
Vse razen ljubezni je pekel. To je razlog, zaradi katerega so ljudje pripravljeni prenesti vse drugo. Zaradi nje prenesejo vse obveznosti – in zaradi nje lahko vse obveznosti tudi opustijo. To se resda lahko spremeni tudi v svoje nasprotje, toda v bistvu se moramo več objemati.

Od kod črpate navdih za svoje pesmi? Pretežno iz sveta domišljije – ali iz lastnih izkušenj?
Moje pesmi se vedno nanašajo na tisto, kar že imamo – na ljubezen. Sprva sem imel dovolj izkušenj za petje o stvareh, o katerih sem lahko pel "na pamet"; toda če sem jih preveč pel, so se mi pozneje tudi zgodile, zato sem postal previdnejši.

Dejali ste, da ste že dvajset let vegetarijanec. Kaj vas je pripeljalo na to pot?
Klik je bil vsekakor starševstvo, v določeni meri pa so k temu prispevale tudi etika, filozofija in religija. V življenju si prizadevam, da ne bi nikogar pojedel. Če je le mogoče, spoštujem življenje v vseh oblikah. Vegetarijanstvo izključuje vsakršno nasilje. Če dobite na krožnik meso, to pomeni, da je bilo nad nekom izvajano nasilje. V oglasu boste sicer videli nasmejanega prašička s palcem v zraku, vendar bodite prepričani, da se v klavnici ne počuti tako. Veliko sem se pogovarjal z ljudmi, pametnejšimi od sebe, ki so se ukvarjali z duhovnostjo … Vsekakor pa je bil eden od glavnih razlogov v tem, da mesojedstvo vključuje nasilje, pri tem pa nisem hotel sodelovati. Od napol divjega rokerja, polpismenega pevca, mi je to postalo pomembno. Zgodilo se je, ko sem bil tri mesece stran od doma in navad, povezanih z okoljem, iz katerega izhajam. Mama, oče in brat so mi vseskozi ponujali tradicionalno hrano in pijačo, od pršuta do vina, in če bi jih zavrnil, bi me vprašali, ali sem bolan. Ko si daleč od tega "obveznega programa", se lahko iskreno vprašaš, kaj ti je početi in česa preprosto ne gre početi. Zame je bila to preprosto potreba.

Delujete zelo naravno, povezani in vpeti v naravno okolje – skale, morje, nebo, žardine … Kako občutite to vez?
Najprej bi rekel, da nisem umetnik, prej se imam za "naravnika". Umetnost je nekaj umetnega, narava to naredi bolje. Najraje ustvarjam v sodelovanju z naravo (smeh). Prihajam iz Dalmacije, kjer je veliko sonca in smo morda tesneje povezani z naravnimi elementi, vendar je vprašanje, kaj boš na tem naravnem ozadju naredil, saj lahko postaneš urbana osebnost ali ne. Naravo imam zelo rad, še posebno modro in zeleno barvo. Lahko bi sicer živel kjerkoli, toda povsod drugje so barve bolj blede. V Zagrebu ali denimo v Avstriji je od oktobra do maja vse v nekakšnem evrosivem odtenku – to me malce utesnjuje. Če sem le lahko, sem rad tam, kjer so naravni elementi izrazitejši, močnejši, pogostejši. Takrat se mi zdi, da sem bliže sebi.

Kaj po vašem mnenju najbolj primanjkuje svetu in ljudem? Kje naj iščemo vitalno energijo za zadovoljstvo oziroma kakšno je vaše sporočilo svetu?
Radi se imejte, ljubite se – za to ni veliko časa. Kakorkoli že kdo doživlja boga, vprašajte njega, kje iskati in kje najti. Nikakor pa to ne sme obsegati nasilja, pa naj iščete kjerkoli že. Kako ga boste naslavljali, je že osebna stvar. Bog daj, da bi bili srečni, predvsem pa ne delajte drugim tistega, za kar ne želite, da bi drugi delali vam, pa bo življenje veliko lažje. Toda jaz sem samo pevec ….





Galerija

Zame je vitalnost povezana z igro, s tem, da se igraš kot otrok – otroci so radostni in ne poznajo predsodkov. Osebni arhiv

Osebni arhiv

Če sem le lahko, sem rad tam, kjer so naravni elementi izrazitejši, močnejši, pogostejši. Takrat se mi zdi, da sem bliže sebi. Osebni arhiv

"Hranim" se z naravo. Tam, kjer je mir, kjer se lahko sprehodim gol, če je le mogoče, ob morju. Osebni arhiv

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd