Poškodbe pri otrocih in obisk urgence

Otroci se poškodujejo tako rekoč kjer koli, seveda pa najpogosteje med igro.
Otroci se poškodujejo tako rekoč kjer koli, seveda pa najpogosteje med igro. (Foto: Grega Žunič)

Poškodbe so pri otrocih razmeroma pogoste. V želji po raziskovanju so veliko v gibanju – plezajo, segajo po stvareh in tekajo … Dokler svojega telesa ne obvladajo dobro, so pri njih pogosti padci in udarci. Tudi pozneje, ko starši mislijo, da so otroci že bolj zreli, nesreča nikoli ne počiva. Poškodbe so različno težke. Večinoma jih obvladajo kar starši, včasih pa domača prva pomoč ni dovolj in je treba otroka odpeljati na urgenco, kjer poškodbe oskrbijo travmatologi.

Poškodbe pri otrocih se celijo hitreje

Otrok na urgenci potrebuje oskrbo, ki se v nekaterih vidikih in pristopih razlikuje od tiste pri odraslih. Kot pravita dr. Matej Kastelec in dr. Tomo Havliček, specialista travmatologa s Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, ki se poklicno posvečata prav poškodbam otrok, mora vsak travmatolog imeti v mislih, da otrok ni pomanjšan odrasli. Osnovna razlika med otroškim skeletom (travmatologi se ukvarjajo predvsem s poškodbami skeleta in vezi) in skeletom odraslih je v tem, da pri otroških kosteh veljajo drugačne zakonitosti celjenja. Njihov potencial za celjenje je namreč znatno večji kot pri odraslih, kosti se veliko redkeje zarastejo neustrezno, kar pri odraslih ni redkost. Poleg tega se otroške kosti celijo hitreje in drugače.

Kot pravita sogovornika, travmatologi pri odraslih poskušajo zlome, zlasti na dolgih kosteh, čim bolj naravnati ter doseči prvotno dolžino, zasukanost in položaj. Pri otrocih pa se kost z rastjo remodelira – manjši ko je otrok, večji je njegov potencial za remodelacijo. In še nekaj je pomembno: pri otrocih imobilizacija sklepov z mavčno oblogo ni škodljiva in ne zapusti posledic, tako kot pri odraslih. Pri odraslem lahko po nekaj tednih mavčne obloge sklep postane slabo gibljiv in ga je težko razgibati. Za to je potrebno veliko fizioterapije, končni rezultat pa kljub temu ni optimalen. Pri otroku ni tako. Sklepi se po nekajtedenski imobilizaciji razmeroma hitro razgibajo. Tako pri otrocih kot pri odraslih pa je treba sklepne zlome anatomsko uravnati. Otroški organizem tovrstnih poškodb ne zmore kompenzirati po naravni poti, zato je največkrat potreben operativni poseg.


Pomemben prvi stik z otrokom

Dr. Havliček poudari, da je pri obravnavi otroka po poškodbi zelo pomembno, da ga kirurg in drugo osebje na urgenci čim bolj pomirijo, da se ne bi še dodatno prestrašil. Ker so ob otroku praviloma tudi vznemirjeni in prestrašeni starši, je potrebno zelo veliko osebne zavzetosti in občutka za delo z ljudmi, da jih pomirijo. Pomembno je, da starši poskušajo biti čim bolj mirni, saj s tem dobro vplivajo na otroka, razlaga dr. Havliček. "Ko je otrok na oddelku, je delo z njim že znatno lažje, saj nas že pozna in redno videva. Začne nam zaupati, saj vidi, da pri nas ni nič hudega. Na urgenci pa je težje – že zaradi šoka ob poškodbi."

Večina zlomov se zaceli brez operacije

Sogovornika poudarita tudi zelo pogosto težavo, s katero se srečujejo kirurgi travmatologi ob zlomih kosti. Otroške kosti imajo zaradi faze rasti drugačne zakonitosti celjenja kot kosti odraslih in se po zlomu sčasoma same naravnajo, zaradi česar operativni poseg, s katerim bi naravnali kost, ni potreben. Toda ko starši na rentgenski sliki vidijo, da je kost zamaknjena, pogosto ne verjamejo, da se bo naravnala sama od sebe. "V takih primerih želijo, da bi kost naravnali in potrebno je veliko prepričevanja in utemeljevanja, preden jim dopovemo, da za to ni nobene potrebe. Pri otrocih čas resnično dela za nas, saj se večina zlomov zaceli brez operacije."

Najpogostejši so zlomi podlahtnice

Tako kot pri odraslih je tudi pri otrocih najpogostejši zlom podlahtnice, sledijo mu zlomi rok na območju dlani in prstov, na tretjem mestu pa so poškodbe komolcev. Najpogostejša poškodba je zlom, temu pa sledijo izpahi. Med ostalimi poškodbami so na prvem mestu poškodbe glave. Starše praviloma zelo prestrašijo udarci v glavo, zlasti če otrok bruha, je zaspan in odsoten. Takega otroka vedno sprejmejo na opazovanje, k sreči pa so krvavitve v lobanjo zelo redke.

Poškodba kjer koli

Otroci se poškodujejo tako rekoč kjer koli, seveda pa najpogosteje med igro. V primerjavi z odraslimi je med otroki znatno manj poškodb, ki so posledica prometnih nezgod, razlaga dr. Kastelec in doda, da se v zadnjem desetletju povečuje zlasti število športnih poškodb, ki so posledica napornih treningov. "Ko sem pred petnajstimi leti začel poklicno pot travmatologa, sem videl veliko poškodb, ki so bile posledica padcev s kolesa ali z drevesa – danes je teh poškodb znatno manj. Zdaj k nam prihajajo otroci in mladostniki, ki so se poškodovali na treningih. To je predvsem posledica spremenjenega življenjskega sloga. Otroci se vse manj gibljejo na zraku in v prosti igri, vse več pa jih aktivno trenira katerega od športov."

Kdaj na urgenco?

Kdaj z otrokom na urgenco, to je dilema vsakega starša, ko se sreča s poškodbo otroka. Dr. Kastelec pove: kadar gre za poškodbo glave, pri kateri je otrok izgubil zavest, bruha in toži zaradi glavobola, naj starši otroka vsekakor pripeljejo na urgenco. "V praksi kar 99 odstotkov tovrstnih udarcev v glavo mine brez posledic, vendar smo vedno zaskrbljeni zaradi tistega enega odstotka, zato pregledamo vse otroke in jih opazujemo, ali imajo morda možgansko krvavitev, ki je zelo resno stanje." Pri tem doda, da zaradi udarcev v druge dele telesa otroka ni treba takoj pripeljati na urgenco, tudi če toži zaradi bolečin. "Normalno je, da udarec boli, zgolj zaradi tega pa otroka ni treba takoj pripeljati k nam. Obisk pri travmatologu je potreben, če bolečina ne mine oziroma se stopnjuje, če se pojavi večja oteklina ali pa je sklep omejeno gibljiv."

Bo potrebno šivanje?

Kako presoditi, ali otrok potrebuje šivanje rane? Dr. Havliček: "Zaradi rane na izpostavljenem mestu (obraz, čelo) je otroka vsekakor smiselno pripeljati k nam. Brazgotina je namreč manjša in lepša, če rano zašijemo, kot če bi jo pustili, da se zaceli po naravni poti. Starši naj otroka pripeljejo na urgenco tudi, če ima globoke rane, če so te umazane ali pa so posledica ugriza živali. Koža pri otroku se praviloma celi dobro in hitro. Namen kirurške oskrbe ran na urgenci praviloma ni v tem, da rano zašijemo, ampak da umazano rano očistimo, saj se čiste rane zaprejo, ne glede na to, kako narazen so njeni robovi. Dejstvo pa je, da brazgotine ostanejo –  temu se tudi s še tako skrbnim šivanjem ne moremo izogniti. Kirurg lahko zašije tako, da so rane oziroma poznejše brazgotine kozmetično sprejemljivejše, vendar pa bodo ostale za vedno."


Otroci naj se gibajo!

Starši si seveda ne želijo, da bi se njihov otrok poškodoval. Toda naj se še tako trudimo, poškodb nikoli ne bomo mogli v celoti preprečiti. Nekateri starši v želji po pretirani zaščiti otroke zavijajo v vato in jim omejujejo številne dejavnosti. Takšno ravnanje je nepotrebno in povsem neživljenjsko! "Namesto da bi otrokom preprečevali gibanje, raje poskrbimo za primerne oblike gibanja in seveda za varnostne ukrepe. Kadar skačejo na trampolinu, jih nikoli ne puščajmo brez nadzora, ko se vozijo s kolesom, naj vedno nosijo čelado, med rolanjem pa naj bodo opremljeni s ščitniki. Seveda vse dopovedovanje ne bo pomagalo, če jim sami ne bomo najboljši zgled. Zato brez čelade nikoli ne sedimo na kolo."

Kako ravnati ob poškodbah?

Pomembno vprašanje za vsakega starša je, kako pravilno ravnati, ko se otrok poškoduje, zlasti če so poškodbe že na prvi pogled težje. Naj sami imobilizirajo okončino? Naj pokličejo zdravnika? Dr. Kastelec svetuje, naj v primeru težje poškodbe takoj pokličejo nujno medicinsko pomoč, najpomembnejše pa je, da otroku od trenutka, ko se je poškodoval, ne dajejo nobene hrane in pijače. Če otrok potrebuje poseg v splošni anesteziji, mora namreč od zadnjega hranjenja in pitja miniti vsaj šest ur. Poleg tega je priporočljivo, da starši poskušajo biti čim bolj mirni, svoj strah pa prikriti pred otrokom. "Dogaja se," razlagata sogovornika, "da pretirano vznemirjene starše prosimo, naj zapustijo ambulanto, saj otroka s svojim nenadzorovanim strahom le še dodatno vznemirjajo. "


Začenja se sezona trampolinov

V zadnjih nekaj letih so trampolini prave zvezde. Med otroki so neverjetno priljubljeni in vidimo jih tako rekoč na vsakem vrtu ali dvorišču. Znatno manj pa so trampolini priljubljeni med zdravniki, saj se na njem poškoduje ne ravno zanemarljivo število otrok. Kot pojasnjuje dr. Kastelec, so nevarni zlasti trampolini brez zaščitne ograje; otrok pade z razmeroma velike višine na trda tla. Poškodbe so možne tudi, če otrok prileti na trd rob trampolina. "Otroci se odrivajo zelo visoko, v zraku pa telesa nimajo pod takim nadzorom, kot ga imajo na trdnih tleh, zato pogosto padejo, nekontrolirani padci pa povzročijo raznovrstne zlome, najpogosteje poškodbe komolcev. Zlome resda naravnamo, vendar se pri padcih lahko poškoduje rastna plošča, zaradi česar lahko pride do motenj v rasti kosti in trajnih deformacij, ki pozneje povzročajo bolečine in slabšo funkcionalnost sklepov."


Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Vsi Viva strokovnjaki