Verižna trčenja: môra vseh travmatoloških oddelkovTravmatološki oddelek na UKC ima zelo dobro utečeno organizacijo dela, ki jo lahko zamaje le redko katera stvar. Dogodki, ki si jih nikakor ne želijo, so hude nesreče z veliko poškodovanci, kot so verižna trčenja, prevrnjen avtobus, železniške nesreče … V takih primerih nemudoma sledijo posebnemu protokolu. Protokoli se razlikujejo od bolnišnice do bolnišnice, saj so odvisni od bolnišničnih zmogljivosti in infrastrukture. Naš gostitelj se spominja svojega najintenzivnejšega dežurstva: "Moj osebni rekord je šest poškodovancev, ki so se v uri in pol zvrstili na reanimaciji, iz katere smo jih takoj poslali v operacijsko dvorano. Ker je bilo to v nedeljo popoldne, smo zmogli brez težav, saj so priskočile na pomoč ekipe, ki smo jih poklicali od doma."Dr. Kristan je opozoril na pomemben dejavnik, ki bi zelo olajšal delo vseh ekip, ki sodelujejo pri reševanju večjega števila poškodovancev v prometnih nesrečah. "V nesrečah z veliko poškodovanci ima zelo pomembno vlogo dispečerski center, ki razpolaga z vsemi podatki o nesreči ter trenutni zmogljivosti bližnjih bolnišnic. Lahko se zgodi, da so na kliničnem centru prav v času nesreče vse operacijske dvorane zasedene za več ur, zato bi bilo poškodovance nesmiselno voziti k nam. V takšnem primeru bi dispečer organiziral razvoz poškodovancev v proste bolnišnice. To je zelo pomembno, zato v okviru Društva travmatologov Slovenije in Ministrstva za zdravje RS že potekajo dejavnosti za vzpostavitev enega ali dveh tovrstnih dispečerskih centrov. Za optimalno reševalno dejavnost bi potrebovali tudi dobro organizirano helikoptersko službo." Včasih tudi več kot 250 obiskovalcev na urgenciEno od pomembnejših področij delovanja travmatološke službe je prav urgentna služba ali urgenca, kot ji pravimo. Tam je vedno zelo živahno – včasih na dan pregledajo celo več kot 250 ljudi z manjšimi ali večjimi poškodbami. Pa res vsi sodijo v njihovo oskrbo? Žal ne, pravi naš sogovornik, neredko se namreč zgodi, da k njim pridejo po pomoč posamezniki, ki jih je pičil klop ali pa imajo samo lažje praske in odrgnine. Osebju tratijo čas in po nepotrebnem podaljšujejo čakanje, ki je najbolj nevralgična točka urgence, vsaj če sodimo po javnem mnenju. Če bi povprašali povprečnega človeka, kaj je njegova prva asociacija, ko zaslišijo besedo urgenca, bi jih zagotovo več kot polovica odgovorila: Čakanje! Resnici na ljubo ga podaljšujemo sami, bodisi s slabo presojo o tem, kakšna stanja sodijo na urgenco, bodisi iz želje po udobju, zaradi katere ne gremo k osebnemu zdravniku, pa čeprav bi lahko. Dr. Kristan pravi, da jim obravnava poškodovanca v povprečju vzame približno eno in pol do dve uri časa, če pa je potreben mavec ali kirurški poseg, se ta čas seveda podaljša. |