Nepogrešljiv slovarček o sončenju

(Foto: Dreamstime)

Na sonce s pametjo

UV-ŽARKI so žarki, ki jih oddaja sonce. Poznamo žarke UVA, UVB in UVC. Žarki UVC so najbolj uničujoči in k sreči sploh ne dosežejo Zemlje, zato pa nas dosežejo žarki UVA in delno žarki UVB. Žarki UVA prodirajo globlje, odgovorni so za hitro porjavelost (solarij) in kožo postarajo. Žarki UVB spodbudijo celice, da tvorijo melanin, in povzročajo opekline.

OZONSKI PLAŠČ ščiti Zemljo pred žarki UVC in deloma tudi pred žarki UVB. Zaradi onesnaženosti se ozonski plašč tanjša in prepušča čedalje več žarkov. Ozonska luknja je predel, kjer do Zemlje prodre največ negativnega sevanja.

UV-INDEKS je vrednost vpliva UV-žarkov, ki jo merijo od 1 do 20; večja ko je številka, nevarnejši je vpliv UV-žarkov. Poleti je koristno spremljati ta indeks. UV-indeks je največji med 11. in 15. uro. Takrat se je sončenju najbolje izogniti.

PORJAVELOST je tvorba pigmenta, s katerim se koža zavaruje pred sončnimi žarki. To je pravzaprav obramba kože pred sončenjem.

VITAMIN D nastaja, ko je telo izpostavljeno soncu. Za največjo koncentracijo vitamina D v koži zadostuje že 15 minut sončenja. Daljše izpostavljanje ne povečuje koncentracije tega vitamina v telesu.

FOTOSENZIBILNOST KOŽE je odziv kože na sončne žarke v kombinaciji z nekaterimi snovmi, ki smo jih bodisi zaužili bodisi nanesli na kožo. Reakcija se kaže v obliki sprememb na koži; največkrat gre za spremembo barve ali srbečico. Tovrstne odzive lahko povzročajo tudi nekateri kozmetični izdelki, kot so parfumi, deodoranti in rdečila za ustnice, seveda pa ne vsa kozmetična sredstva, marveč le nekatere sestavine, ki jih najdemo v tovrstnih izdelkih. Takšne reakcije lahko povzročijo tudi nekatera zdravila (ponavadi bolniki, ki jemljejo taka zdravila, za to vedo), denimo zdravila za sladkorno bolezen, zdravila za zniževanje tlaka, nekateri antibiotiki ... Neprijetne spremembe lahko povzroči tudi hrana: peteršilj, zelena, luštrek, sivka, mleček iz listov smokve ...

SPF je stopnja, ki označuje višino zaščite pred sončnimi žarki, zadostuje pa SPF 15. Kreme naj vsebujejo zaščito UVA in UVB. Sredstva za zaščito nanašamo 20 minut pred začetkom sončenja, kajti zaščitni faktor porabi 30 do 45 minut, preden se trdno veže na kožo. Izpostavljenost soncu čez dan se sešteva.

ZAŠČITA niso samo kreme; sem sodijo tudi pokrivala, senčniki, očala, oblačila ...

KONTRACEPCIJSKE TABLETKE lahko v kombinaciji s sončenjem zapustijo na koži - predvsem na obrazu - temnejše lise. Te nastanejo, ker se zaradi hormonov v tabletkah poveča tvorba melanina. Nekateri ginekologi zato svetujejo, da kontracepcijske tabletke jemljete zvečer, saj je dve uri po zaužitju koncentracija hormonov najvišja.

PRIPRAVA KOŽE - sončite se postopoma. Če je koža še bela, zadostuje nekaj minut na dan. Soncu se izogibajte med 11. in 15 uro. Uporabljajte višji UV-faktor, ki ga pozneje, ko je koža že nekoliko temnejša, lahko znižate.

NEVIDNA POŠKODBE - sonce poškoduje gradbene elemente beljakovin - poškoduje lahko DNK. Nekatere poškodbe celica lahko popravi, druge pa so zanjo usodne in celica odmre. Žarki UV poškodujejo proteine, zato je koža manj prožna, tanjša in se guba.

VIDNE POŠKODBE zaradi sonca so rdečica, opekline, mehurji, alergija na sonce, siva mrena in v najhujšem primeru kožni rak.

PRVA POMOČ - če vas je opeklo sonce, morate opeklino obravnavati enako kot vsako drugo opeklino. Zaradi opeklin je koža bolj podvržena okužbam, zato pazite na sterilnost pripomočkov! Kožo je treba hladiti, jo namazati s hladilnim mazilom in je ne izpostavljati soncu. V hujših primerih je najbolje poiskati zdravniško pomoč.

OPEKLINE povzročajo žarki UVB!

PAZITE na ustnice, nart, ušesa in lasišče. Sonce lahko prizadene vse dele telesa, ki so mu izpostavljeni. Koža na ustnicah je zelo tanka, zato redno uporabljaje vazelin in UV-zaščito.

OBLAČNO vreme ne pomeni, da vas sončni žarki ne dosežejo! Tudi ko sonce ni najmočnejše, (oblačno vreme!) uporabljajte zaščitno kremo.

BETA KAROTEN absorbira žarke UV in deluje kot zaščita za kožo. Beta karotenu pravijo tudi provitamin A, najdemo pa ga izključno v živilih rastlinskega izvora: v korenju, oranžnem sadju, brokoliju, špinači in zeleni solati. Telo ga iz hrane lahko vsrka samo v kombinaciji z maščobo, zato skupaj z naštetimi živili vedno zaužijte še nekaj masla ali olja.

RETINOL ali vitamin A povečuje občutljivost kože na sonce, zato naj ga dnevna krema ne vsebuje. Če že, jo kombinirajte s kremo, ki vsebuje zaščitni faktor.

Predlog ukrepov za preprečevanje škodljivega vpliva UV-žarkov razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo Slovenije:

  • Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujte zunaj časa najbolj aktivnega sončnega sevanja.
  • Med 10. in 16. uro se izogibajte sončnim žarkom.
  • Upoštevajte "pravilo sence": kadar senca telesa postane krajša od telesa, poiščite naravno ali umetno senco.
  • Zmanjšajte izpostavljanje sončni svetlobi z rednim pokrivanjem telesa s primernimi, gosto tkanimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi hlačami in majicami z dolgimi rokavi.
  • Zaščitite otroke pred sončnimi žarki.
  • Uporabljajte zaščitna sončna očala, ki ponujajo 99- ali 100-odstotno zaščito pred UV-žarki.
  • Kadar ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB-žarki, ki je na ovojih označena z oznako SPF (Sun protection factor) najmanj 20 in obenem zaščito pred UVA-žarki, običajno označeno s PFA (Protection Factor UVA).
  • Na kožo je treba nanesti dovolj zaščitnega sredstva (2 ml ali 2 mg na kvadratni centimeter kože), in sicer že 30 minut pred izpostavljanjem UV-žarkom, nato pa vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
  • Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja UV-sevanju.
  • Pri dojenčkih do 6. meseca starosti ne uporabljajte kemičnih zaščitnih sredstev.
  • Zaščito pred UV-sevanjem prilagodite krajevnim dnevnim vrednostim UV-žarčenja. (Podatke o tem je mogoče dobiti v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni ultravijolični indeksi (UVI) za posamezna območja naše republike. Vrednost UVI so označene s številkami od 1 do 10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše ultravijolično sončno sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti.) Priporočamo upoštevanje zgoraj navedenih ukrepov vedno, kadar je UVI večji od 3.


Člani RSK za dermatovenerologijo in Združenja slovenskih dermatovenerologov odsvetujejo pridobivanje porjavelosti v solariju:

  • Obarvanost kože, ki jo pridobimo v solariju, je posledica delovanja umetnega vira UV-žarkov.
  • Za vse oblike UV-sevanja je znanstveno dokazano, da prispevajo k razvoju kožnega raka.
  • Vse oblike UV-svetlobe prispevajo k prezgodnjemu staranju kože. To se kaže kot nastajanje gub, izguba prožnosti kože, rumenkasto obarvanje kože, rjavo obarvane lise ...
  • Vse oblike UV-sevanja imajo negativen (imunosupresijski) učinek na imunski sistem.
  • Noben solarij ne daje "varne porjavelosti".
  • Viri umetne UV-svetlobe ob normalnem načinu življenja nikakor niso potrebni za nastajanje potrebnih količin D vitamina.