Intimna higiena za svež vonj

(Foto: Shutterstock)

Prva obrambna črta pred genitalnimi vnetji

Zagotovo se vam je že primerilo, da med čakanjem v vrsti ali sredi gneče niste mogli uiti neprijetnemu vonju, ki ga je širil človek v vaši bližini. Verjetno ste v smislu pregovora, da "lahko pelješ konja k reki, ne moreš pa ga prisiliti k pitju", pomislili, da še tako bogata ponudba higienskih in kozmetičnih izdelkov sama od sebe ne more narediti ničesar. Na drugi strani je vse več ljudi, ki so obsedeni s čistočo, vendar si s pretiranim umivanjem povzročijo več škode kot koristi. Higiena intimnih predelov je zelo pomembna za oba spola in v vseh življenjskih obdobjih – za ohranjanje zdravja občutljivih organov tam spodaj, pa tudi za sožitje ljudi. Da se ne bo dogajalo v skladu z reklom: Človek je odšel, duh je ostal …

Milo staro več kot 3000 let

Evropska zgodovina mila kot osnovnega higienskega sredstva sega v obdobje okrog leta 1000 pr. n. št.; po starorimski legendi so ga "odkrili" ob vznožju gore Sapo. Na vrhu te gore so namreč žrtvovali živali, in ko je živalska maščoba polzela po zoglenelem lesu, je nastalo milo. Srednji vek je zanemarjal higieno, kar se mu je maščevalo v obliki vrste epidemij.

Dandanes se je odnos do higiene znatno spremenil. Bolezni, ki jih povzroča slaba higiena, so večinoma pozabljene. Pri tem so zasluge mila nesporne, toda zdaj, ko se ljudje zaradi hitrega življenjskega ritma prhajo tudi po večkrat na dan, lahko pretirana uporaba mila, ki je po sestavi alkalno oziroma bazično, poruši bakteriološko ravnotežje na koži in sluznici intimnih predelov. To lahko pripelje do nevšečnosti, kot je razdražena, suha koža, pa tudi do hujših stanj, kot so vnetja in druge bolezni.

Kako je z zdravjem vaginalne flore?

Zaradi anatomije njihovih spolnih organov to še posebno velja za ženske. Sluznico ženskih spolovil namreč prekriva vaginalna flora, katere naloga je obramba pred genitalnimi vnetji, ima pa tudi funkcijo samočiščenja, torej ji pri čiščenju samo pomagamo. Podobno kot v črevesju tudi mikrofloro ženskih spolovil sestavljajo mikroorganizmi in bakterije, ki ustvarjajo in vzdržujejo kislo okolju, v katerem se škodljive bakterije ne morejo pretirano razmnožiti. V majhnem deležu tam živijo tudi glivice. Kljub dobrim higienskim razmeram, ki so znatno boljše kot nekoč, pa ima zdravo vaginalno floro manj kot polovica žensk.


Higiena naj ohranja občutljiv pH

Kaj torej preprečuje večjo skrb za njeno obnavljanje in zaščito pred okužbami, vnetji in njihovimi posledicami?
Higiena intimnih predelov mora biti usmerjena v ohranjanje tega občutljivega, kislega pH-okolja ali, povedano drugače, prizadevati si je treba, da ga ne porušimo oziroma nevtraliziramo. Zato zdravniki odsvetujejo uporabo običajnih mil in gelov za prhanje z nevtralnim ali rahlo bazičnim pH (od 5,5 do 9,5) in priporočajo sredstva za intimno nego z nižjim pH (od 3,8 do 4,2), saj srednja kislost čistilnega sredstva ščiti genitalno sluznico. Poleg tega ta sredstva ne smejo biti ne preveč odišavljena, vsebovati pa morajo tudi čim manj umetnih dodatkov.

Skrb za redno ustrezno higieno ne le odpravlja neprijeten vonj, pač pa tudi zmanjšuje možnost za razvoj drugih težav, ki jih povzroča padec kislosti. Padec kislosti lahko povzročijo še številni drugi dejavniki. Značilen je namreč za nekatere kronične bolezni (sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, bolezni imunskega sistema), spremlja večino hormonskih sprememb (nosečnost, menopavza, jemanje kontracepcijskih tabletk), lahko je posledica zdravljenja (antibiotiki, citostatiki, kortikosteroidi, radioterapija) ali pa splošnega nezdravega življenjskega sloga. Koža na intimnih predelih je še dovzetnejša za širjenja okužbe, če jo dodatno dražijo tangice, ozke hlače in perilo iz nenaravnih materialov. Ali bo pri ženski prišlo do tovrstnega neravnovesja, je odvisno od vsake posameznice, njenega življenjskega sloga in dedne zasnove, veliko pa tudi od ustrezne higiene.

Ustrezna higiena tudi med menstruacijo

Ta je še posebno pomembna med menstruacijo. Menstruacijska kri že sama po sebi spremeni pH-vrednosti, pomanjkanje estrogena med krvavitvijo pa dodatno oslabi obrambo pred škodljivimi mikroorganizmi. Tako je sluznica, ki je povrhu razdražena zaradi vložkov iz sintetičnih materialov, v tem času še posebno občutljiva. Če se kislo-bazično ravnovesje poruši, to hitro povzroči težave, kot so neprijeten vonj, srbečica, vnetje, ki ga spremljajo bolečine, skelenje in bel, sirast izcedek brez vonja, lahko pa se razrastejo tudi glivice. Če uriniranje in spolne odnose spremljata pekoč občutek in bolečina, takoj poiščite pomoč zdravnika ginekologa. Pri nekaterih ženskah težave nastopijo takoj, pri drugih šele čez čas, vendar za vse velja, da so vnetja običajno zelo neprijetna in se rada ponavljajo.

Zaveznice mlečnokislinske bakterije

Tako kot porušeno črevesno floro obnavljajo dobre bakterije ali probiotiki, velja tudi za vaginalno floro. Največji zavezniki ženskega intimnega zdravja so mlečnokislinske (Doderleinove) bakterije, in sicer predvsem dva seva, Lactobacillus rhamnosus GR-1 in Lactobacillus reuteri RC-14. Oralno uživanje teh probiotikov pomaga pri obnavljanju vaginalne flore, ki vrne učinkovito naravno zaščito.


Zlata pravila

Intimna higiena je zrcalo našega odnosa do lastnega telesa. Redno umivanje, zmerna uporaba primernih sredstev za umivanje, perilo iz naravnih materialov in uživanje probiotikov so zlata pravila intimne higiene, ki je pogoj za zdrave in čile spolne organe ter zadovoljivo spolno življenje.

Higiena – pol zdravja

Modreci in zdravniki so že v davnih časih učili ljudi o tesni povezavi med higieno in zdravjem. Stari Grki so šli še korak naprej in očetu medicine, Eskulapu, dali dve hčeri: Panacejo, boginjo zdravljenja, in Higiejo, boginjo preventive, higiene. Ta družinska delitev je postala pregovorna, saj higiena še zdaj pomeni pol zdravja.