Dermatološka priporočila za sončenje

Najpomembnejša preventiva je preprečevanje nepotrebnega izpostavljanja UV-žarkom. V zvezi s tem je Razširjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo RS v sodelovanju z vsemi slovenskimi dermatovenerologi v okviru Združenja slovenskih dermatovenerologov izdal priporočila glede izpostavljanja UV-žarkom naravnih in umetnih virov, ki so namenjena vsem prebivalcem naše države. Nekaj sončne svetlobe resda potrebujemo, čezmerno izpostavljanje pa lahko povzroči sončne opekline, prezgodnje staranje kože, kožnega raka, sivo mreno, alergije in okvare imunskega sistema.

Za zmanjšanje morebitnih kožnih in očesnih okvar svetujejo naslednje zaščitne ukrepe:

• Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujte zunaj časa najbolj aktivnega sončnega sevanja.
• Izogibajte se sončnim žarkom med 10. in 16. uro.
• Upoštevajte pravilo sence: ko postane krajša od telesa, poiščimo senco (naravno ali umetno).
• Zmanjšajte izpostavljanje sončni svetlobi z rednim pokrivanjem telesa s primernimi, gosto tkanimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi hlačami, dolgimi rokavi.
• Zaščitite otroke pred sončnimi žarki.
• Uporabljajte zaščitna sončna očala, ki nudijo 99- ali 100-odstotno zaščito pred ultravijoličnimi žarki.
• Ko ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi pred UVB žarki, ki so na ovojih označena z oznako SPF (Sun protection factor) najmanj 20, obenem pa izberite tudi ustrezno zaščito pred UVA žarki, ki je ponavadi označena s PFA (Protection Factor UVA).
• Na kožo je treba nanesti zadostno količino sredstva (2 ml oz. 2 mg na kvadratni cm kože) 30 minut pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom in nato vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.
• Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja sončnemu ultravijoličnemu sevanju.
• Ne uporabljajte kemičnih zaščitnih sredstev pri dojenčkih do 6. meseca starosti.
• Zaščito pred ultravijoličnim sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim ultravijoličnega žarčenja. Podatke o tem je mogoče dobiti v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni ultravijolični indeksi (UVI) za posamezna področja naše republike. Vrednosti UVI so označene s številkami od 1 do 10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše ultravijolično sončno sevanje in potrebo po močnejši zaščiti. Upoštevanje navedenih ukrepov priporočamo vedno, ko je UVI večji od 3.

Solarij ni varen

Člani RSK za dermatovenerologijo in Združenja slovenskih dermatovenerologov odsvetujejo pridobivanje porjavelosti v solarijih. Obarvanost kože, pridobljena v solariju, je posledica delovanja umetnega vira UV-žarkov. Za vse oblike ultravijoličnega sevanja je znanstveno dokazano, da povečajo nevarnost za razvoj kožnega raka. Vse oblike ultravijolične svetlobe povzročajo tudi prezgodnje staranje kože: nastajanje gub, izgubo elastičnosti, rumenkasto obarvanje kože, rjavo obarvane lise …

Vse oblike ultravijoličnega sevanja imajo negativen (imunosupresijski) učinek na imunski sistem. Noben solarij ne omogoča “varne porjavelosti”. Viri umetne UV-svetlobe ob normalnem načinu življenja nikakor niso potrebni za nastanek zadostnih količin D vitamina.

Priporočila glede vitamina D

Zaščita kože pred soncem je vedno potrebna. Celo neomejeno izpostavljanje soncu v poletnem obdobju omogoča ustvarjanje zadostne količine vitamina D le pri polovici odraslih oseb. Med pridobivanjem ogorelosti v solariju vitamin D ne nastaja. V zimskem času se zaloga tega vitamina v telesu zmanjša, zato tedaj priporočamo nadomeščanje z zdravili in/ali ustreznimi prehranskimi dopolnili.

Veljavna priporočena dnevna nadomestna količina vitamina D za zdravo odraslo osebo je vsaj 1000 IU vitamina D3 (holekalciferola), čeprav nekatere strokovne organizacije priporočajo večje dnevne odmerke. Posamezniki z visokim tveganjem za nastanek kožnega raka potrebujejo dosledno zaščito pred soncem, zato naj vitamin D vnašajo dodatno, in sicer v obliki zdravil in/ali ustreznih prehranskih dopolnil. Skupine ljudi, ki so dodatno ogrožene zaradi pomanjkanja vitamina D3, potrebujejo tudi večjo dnevno količino vitamina D3.
 
Skupine ljudi z visokim tveganjem za nastanek kožnega raka:

• svetlopolti,
• imajo veliko število melanocitnih nevusov,
• imajo okvaro kože zaradi dolgotrajnega ponavljajočega se izpostavljanja soncu,
• so preboleli kožnega raka,
• jemljejo zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv,
• so imeli pogoste sončne opekline v preteklosti, posebej v mladosti.

Skupine ljudi z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D:

• starejši od 50 let,
• dojenčki, katerih mame imajo premalo vitamina D,
• slabo pomični in na posteljo vezani bolniki,
• temnopolti,
• bolniki z motnjami prebavljanja maščob,
• osebe, ki se zakrivajo iz verskih razlogov,
• osebe, ki imajo takšen način življenja, da se v glavnem zadržujejo v zaprtih prostorih in so podnevi le izjemoma na prostem.