Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sončenje - preverite dejstva

Porjavelost je okvara v koži

Gubanje kože je posledica kroničnega izpostavljanja sončnim žarkom. Preverite še druga dejstva o UV-žarkih in sončenju, ki jih je za vas zbrala mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije.


Ključna dejstva o UV-žarkih

  • Koristi za zdravje, ki jih prinaša izpostavljanje UV-žarkom, je malo.
  • Izpostavljanje kože UVB-žarkom je nujno za pretvorbo 7-dehidroksiholsterola v provitamin D3, ki je izomera vitamina D3.
  • Redno periodično izpostavljanje vidnemu delu sončne svetlobe spodbuja dobro duševno počutje.
  • Ultravijolični del sončnega sevanja izkoriščamo za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, npr. luskavice, vitiliga, atopijskega dermatitisa, kutanega T-celičnega limfoma …

Neželeni učinki kroničnega izpostavljanja UV-žarkom:

  • sončne opekline,
  • prehodno oslabljen imunski sistem; lahko pride do ponovitve bolezni, kot je herpes simpleks,
  • sproženje nekaterih fotosenzitivnih bolezni, kot je lupus eritematodes,
  • pri uživanju nekaterih zdravil lahko pride do fototoksične reakcije,
  • staranje kože (gube),
  • nenormalna in neenakomerna pigmentacija,
  • predstopnje kožnega raka (aktinične keratoze),
  • oslabitev imunskega nadzora pri predstopnjah kožnega raka in kožnem raku, 
  • katarakta,
  • bazalno celični karcinom,
  • skvamozno celični karcinom,
  • melanom.

Kateri žarki so nevarni?

UVC-žarki (100–290 nm): Sevanje visoke energije, ki poškoduje celice prek poškodbe dednega materiala (DNK) in sproženja nastajanja prostih radikalov. K sreči ozon v zemeljskem ozračju filtrira UVC-žarke. Razen na območju ozonskih lukenj ti žarki ne dosežejo zemeljskega površja.
UVB-žarki (290–320 nm): Žarki se deloma filtrirajo v atmosferskem ozonu. Pravimo jim tudi »opeklinski« žarki, ker povzročajo sončne opekline. UVB-žarki poškodujejo kožne celice s tem, da povzročijo tvorbo DNK timinskih dimer in DNK 6-4 fotoproduktov, ki, če jih obrambnim mehanizmom v koži ne uspe uničiti, povzročajo mutacije dednega materiala (geni) ter pripeljejo do sprememb celične funkcije in razvoja kožnega raka oziroma kancerogeneze.
UVA-žarki (320–400 nm): To so dolgovalovni žarki z najnižjo energijo med UV-žarki. Ozonska plast jih ne filtrira, zato zemeljsko površino doseže 150-krat večja količina UVA-žarkov kot UVB-žarkov. Kožne celice poškodujejo predvsem prek nastajanja prostih radikalov, poleg tega slabo vplivajo na imunski sistem. Menimo, da so za večino nevšečnosti, ki nastajajo pri sončenju (»alergije«: polimorfne dermatoze, fotosenzibilizacija …), odgovorni UVA-žarki. UVA-žarki prodrejo v kožo do plasti, imenovane bazalna plast povrhnjice (epiderm), UVB-žarki prodrejo precej globlje, do usnjice (srednji dermis).

Gubanje kože …,

… ki je posledica kroničnega izpostavljanja sončnim žarkom, nastane zaradi izpostavljanja UVA-žarkom; ti poškodujejo celice, ki tvorijo kolagen (fibroblasti), posledica tega pa je sprememba kolagenskih in elastičnih vlaken.

Porjavelost je okvara v koži

UV-žarki v pigmentnih celicah melanocitih sprožijo nastajanje kožnega pigmenta. Porjavelost, ki nastopi po petih do sedmih dneh izpostavljanja UV-žarkom, nas trenutno nekoliko ščiti (zaščita je podobna zaščitnemu faktorju 4) in poleg zgornjih plasti kože delno preprečuje prodiranje UV-žarkov v globlje plasti kože, kjer ti povzročajo dodatne poškodbe. Pri svetlopoltih do tega pojava (porjavelosti) tako rekoč ne pride. Toda ne pozabimo na dejstvo, da je takšna zaščita zelo omejena in da vsaka porjavelost kože že pomeni, da je zaradi delovanja UV-žarkov v koži že prišlo do okvar.

Sonce nas ujame povsod
Ljudje se premalo zavedajo, da večino UV-žarkov prejmemo nenamerno, med potepanjem po mestnih ulicah, kramljanjem v kavarni na prostem, sprehajanjem po tržnici, ukvarjanjem s športom, z igro in delom na prostem … Zato dermatologi nenehno opozarjamo na pomen primerne vsakodnevne zaščite kože.

Dokazano je namreč, da v odrasli dobi približno 40 odstotkov UV-žarčenja prejmemo med sončnimi konci tedna, kar 20 odstotkov med vsakodnevnimi opravki na prostem, samo 30 odstotkov pa med poletnimi počitnicami. To velja za obdobje od aprila do septembra. Preostalih 10 odstotkov žarčenja nas doleti v jesensko-zimskem obdobju, torej od oktobra do marca. Pomemben je podatek, da do dvajsetega leta starosti prejmemo približno tri četrtine celotnega življenjskega UV-žarčenja.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

koža , dermatologija , poletje , porjavelost , sončenje , uv žarki , sončni žarki , dopust , staranje kože , melanom , zaščitni ukrepi , sončne opekline , gubanje kože , rak kože , uv sevanje , zaščita pred soncem

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.