Pravilna prehrana za zdravo in lepo kožo

(Foto: Shutterstock)

Za bronasto polt jejte oranžno hrano

Ustrezna vsakodnevna prehrana v poletnih mesecih, v kateri prevladuje oranžno sadje in zelenjava, zagotavlja privlačno, zdravo in enakomerno bronasto polt, ki bo povrhu obstojna še tedne po tem, ko se bo poletje izteklo.



Živila, ki zagotavljajo lepo in zdravo kožo
  • Zaradi visoke vsebnosti betakarotena (360 µg/100 g) je marelica učinkovito orožje pri uničevanju prostih radikalov.
  • Melona vsebuje precej betakarotena (190 µg/100 g), pomembno količino vitamina C (36 µg/100g) in manjšo količino vitamina B. Najbogatejše in hranilno najbolj dragocene so melone z rumenim mesnatim plodom.
  • Korenje velja za živilo, ki učinkuje tako antioksidacijsko kot proti raku. Koren vsebuje obilico betakarotena (1148 µg/100 g), vitamina A in E pa vsebuje tudi korenčkovo listje. Korenje pomaga v boju proti slabokrvnosti, ščiti vid ter učinkovito preprečuje izpadanje las in prhljaj.
  • Rumenjak vsebuje kar 640 µg vitamina A na 100 g, a tudi vitamin E, vitamine iz skupine B, 150 mg kalcija in manjše količine cinka. Zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin učinkovito deluje na povrhnjico, saj preprečuje njeno izsušitev, s tem pa tudi nastajanje predčasnih gub.
Sklepamo lahko, da prehrana, ki zagotavlja lepoto in zdravje kože, pravzaprav pomeni uvajanje različnih živil, ki so bogata z edinstvenim barvilom – betakarotenom, predhodnikom vitamina A, z vitamini C, B in E ter z nenasičenimi maščobnimi kislinami in cinkom.

Pomen vitamina A
V svetu bioregulatorjev zaseda vitamin A položaj zaščitnika zdravja epitelnega tkiva. Vitamin A lahko izhaja iz rastlinskega ali živalskega sveta. Prvega imenujejo tudi betakaroten ali provitamin A, kar pomeni, da se lahko to oranžno rastlinsko barvilo v telesu (ali pri določenih postopkih obdelave) spremeni v vitamin A.

Dandanes vitamin A doživlja pravi preporod. V znanstvenih in farmacevtskih laboratorijih po vsem svetu raziskujejo rabo tega vitamina in izdelkov iz njega pri zdravljenju rakavih bolezni. Toda bolj znana sta delovanje in vloga vitamina A pri procesih rasti, obnavljanja in popravljanja tkiva. Zato uživanje živil, bogatih z vitaminom A ali betakarotenom, poskrbi za dobro stanje vseh sluznic (v ustih, grlu, požiralniku) in oči. Toda to še ni vse.

Uvrščanje oranžne barve na jedilnik bo prispevalo tudi k zdravju, prožnosti, gladkosti in mehkobi kože. Za ustrezen vnos vitamina A pa ni dovolj − pogosto je celo neučinkovito − če prehrano zgolj obogatimo z živili, ki vsebujejo veliko tega vitamina ali njegovega predhodnika betakarotena. Za dobro asimilacijo vitamina A in njegov izkoristek v telesu je treba v prehrano uvrstiti tudi druge hranilne sestavine, ki lajšajo in pospešujejo njegovo delovanje.

Nekaj nasvetov za dober izkoristek oranžnega vitamina
  • Ni dovolj, če vsak dan pojemo po en korenček, kajti v telesu se samo četrtina karotena iz zelenjave oranžne barve spremeni v vitamin A.
  • Betakaroten je veliko lažje dostopen, zato se znatno bolje asimilira iz kuhanega korenja. Lažje bomo izkoristili tudi betakaroten iz zelenjavnih sokov ali pasirane zelenjave kot tistega iz rezane zelenjave. Zakaj? Telo ni zmožno vedno izkoristiti in uskladiščiti enakih količin betakarotena; to je odvisno tudi od hrane, ki jo jemo zraven, in od načina priprave.
  • Na asimilacijo vitamina A vplivajo številni dejavniki, ki se med seboj prepletajo. To zlasti velja za intenzivno telesno dejavnost v obdobju štirih ur po zaužitju obroka, povečano uživanje alkoholnih pijač in pretirano jemanje dodatkov železa. Na vsrkavanje vitamina A vplivajo še zdravila, kot so kortikosteroidi, a tudi nenadzirano jemanje vitaminskih dodatkov. Tudi umetno obdelana živila z različnimi dodatki zmanjšujejo asimilacijo vitamina A iz črevesja.
  • Več kot 90 odstotkov vsega vitamina A je shranjenega v jetrih. Jetra ob pomoči svojih rezerv oskrbujejo telo z vitaminom A, če ga ne dobimo dovolj s prehrano, svojo nalogo pa lahko izpolnijo zgolj ob navzočnosti cinka. Ta mineral vsebujejo vsa živila; največ ga je v morskih sadežih, rdečem mesu, orehih, siru in žitaricah.
  • Vitamin A je učinkovitejši v kombinaciji z vitaminoma C in E. Ta vitamina varujeta vitamin A pred oksidacijo, kombinacijo vitaminov A, C in/ali E pa najdemo v agrumih, meloni, rumenjaku in hladno stiskanih oljih in pšeničnih kalčkih. Na vsrkavanje vitamina A blagodejno vpliva tudi vitamin B, ki ga vsebujejo pivski kvas, polnovredne žitarice, mleko in jogurt. Za dobro "prenašanje" vitamina A skrbijo tudi maščobne kisline iz visokokakovostnih hladno stiskanih rastlinskih olj, zlasti oljčnega.
Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki