K pediatru ali k družinskemu zdravniku?

Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., spec. pediatrije
Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., spec. pediatrije (Foto: Diana Anđelić)

Ukinjamo pediatre?

Slovenija je ena od tistih držav, ki so skrb za nosečnice in otroke postavile na zelo visoko mesto. Mreža zdravstvene oskrbe na primarni in sekundarni ravni se ustvarja že okroglih sto let, in takšna, kot je zdaj, je lahko za zgled tudi marsikateri razvitejši in bogatejši državi. Zakonsko je določeno, da za predšolske otroke skrbi pediater, za šolsko mladino do 18. leta pa specialist šolske medicine. Do obeh lahko pride vsak otrok in mladostnik brez napotnice.

Z obstoječim sistemom, v katerega sta stroka in politika vložili veliko truda in nenazadnje tudi finančnih sredstev, so bili zadovoljni vsi, zdravniki in starši. Do letos o njem tudi nihče ni pretirano premišljeval, dokler ni bila v javnosti razgrnjena bela knjiga, ki je napovedala reforme v zdravstvu. Ta v obstoječi obliki po novem ne omenja več pediatrov kot osnovnih nosilcev primarnega zdravstvenega varstva otrok in mladine do 18. leta, temveč predvideva, da bi skrb zanje prešla v roke družinskih zdravnikov. Sočasno z razgrnitvijo bele knjige so se v javnosti pojavili prvi protesti Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki je konec novembra lani prvič javno predstavil razloge proti reformi.

Po ocenah RSK reforma v zdajšnji obliki pomeni kršitev otrokovih pravic po konvenciji, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov. Obenem, poudarja Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., specialistka pediatrije in članica RSK za pediatrijo, je reforma tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo iz leta 1996. Ta predvideva, poudarja sogovornica, da ima vsak otrok do 18. leta pravico do zdravnika specialista za zdravljenje otroških bolezni, torej pediatra ali specialista šolske medicine.

Otroci niso pomanjšani odrasli!

Pediatri močno nasprotujejo prenosu skrbi za otroke in mladino iz različnih razlogov. Kot pravi Vesna Vodušek Plevnik, otroci niso pomanjšani odrasli, temveč imajo povsem specifične posebnosti tako v kurativni kot v preventivni skrbi za zdravje. Opozarja, da so začetni znaki za enake bolezni pri otrocih pogosto drugačni kot pri odraslih. Izkušnje evropskih držav, v katerih za otroke skrbijo družinski zdravniki, denimo v Veliki Britaniji, na Poljskem in Slovaškem, kažejo, da je umrljivost dojenčkov višja in precepljenost nižja.Tudi pri nas bi se, če bi skrb za zdravje otrok prevzeli družinski zdravniki, verjetno omajali temelji preventivnega zdravja otrok in mladine, znižala se bo precepljenost, obenem pa se bo povečalo število primerov kroničnih bolnikov, ker družinski zdravniki ne bodo pravočasno opazili opozorilnih znamenj ali bodo po drugi strani prepogosto pošiljali svoje male paciente v nadaljnjo specialistično obravnavo na kliniko, ker sami ne bodo kos posameznim primerom. Sogovornica prav tako opozarja, da se pri premajhnem znanju pediatrije poveča nevarnost spregleda začetnih znakov resne bolezni, po drugi strani se poveča število nepotrebnih napotitev v bolnišnico.

Zdajšnji rezultati pri osnovni skrbi za zdravje otrok in mladine so zelo dobri in nas uvrščajo v sam evropski kakovostni vrh, zato bi bilo nesmiselno, da bi ga spreminjali, opozarja sogovornica in dodaja, da si RSK za pediatrijo prizadeva, da bi pediatri poleg splošnih in družinskih zdravnikov še naprej ostali v vlogi "vratarja" zdravstvenega varstva, pri katerem se bolnik najprej oglasi. To ne bo najbolje le za bolnike, temveč bo tudi ceneje za ves sistem, saj pediater, ki je visoko usposobljen za zdravstveno skrb za otroke, napiše manj napotnic za nadaljnje specialistično zdravljenje, opravi manj diagnostičih postopkov, predpiše manj nepotrebnih zdravil.
Članek se nadaljuje »


Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki