Sindrom ADHD (ang. attention-deficit/hyperactivity disorder) pomeni, da ima otrok težave s pozornostjo in da je pretirano motorično dejaven. Takšni otroci se v šoli srečujejo s številnimi težavami. Pestijo jih kratkotrajna pozornost, motorični nemir in impulzivnost, vse to pa vpliva na učenje, vedenje ter čustveno in družbeno prilagajanje okolju. Učitelji poročajo, da takšni otroci naloge samo površno preletijo, da niso dovolj pozorni na podrobnosti, da se moteče vedejo, da ne dokončajo domačih nalog in da zaostajajo pri navezovanju stikov z vrstniki.

Kaj je ADHD?
Otrok, pri katerem se pojavljajo znaki sindroma ADHD, težko nadzira vedenje in pozornost. Če bi imeli ljudje, tako kot naprave, gumbe za vklop in izklop, ADHD verjetno sploh ne bi obstajal. Žal je proces samoregulacije in nadzora nad vedenjem veliko bolj zapleten. Možgani so odgovorni za samoregulacijo, načrtovanje, organizacijo in oblikovanje kompleksnega vedenja. Vse te izvrševalne funkcije se razvijajo v zgodnjem razvoju. Ko otrok razvija jezik za sporazumevanje z drugimi in s seboj, sposobnosti za priklic vtisov, čut za razlikovanje preteklosti od prihodnosti, razvija vizualizacijo za lažje pomnjenje in druge sposobnosti, ki omogočajo uravnavanje vedenja. Za pravilno delovanje teh izvrševalnih funkcij je odgovoren frontalni del korteksa (možganske skorje), ki pri ljudeh s sindromom ADHD pogosto ni dovolj dejaven.Skoraj vsem se je že primerilo, da smo bili nepozorni, premalo zbrani ali pretirano nemirni. Toda to je bila posledica utrujenosti, dolgočasja, lakote ali kakega nevsakdanjega pripetljaja; to torej ne pomeni, da vsi trpimo za posledicami motnje.

Kako pogost je ADHD?
Večina strokovnjakov se strinja, da tovrstne težave pestijo od 3 do 5 odstotkov otrok. Motnja ni novost, saj jo pediatri, psihologi, specialni pedagogi in nevrologi poznajo že vrsto let. Pogostejša je pri dečkih, pri deklicah pa jo običajno odkrijejo pozneje, saj se izraža v manj moteči in milejši obliki.

Kaj povzroča ADHD?
V veliki večini primerov je motnja podedovana, torej obstaja večja verjetnost, da se bo izrazila pri otrocih, katerih starši so imeli v otroštvu podobne težave, vendar to ni nujno. Motnja je lahko posledica neustreznega razvoja ploda med nosečnostjo in zapletov med porodom. Povzročijo jo lahko tudi težja oblika katere od otroških bolezni, poškodba glave (padci, prometne nesreče, dušitev ...) ali izpostavljenost nekaterim strupenim snovem.

Opozorilni znaki
Ker starši največkrat prepozno odkrijejo, da ima otrok težave, morajo biti na znake ADHD še posebno pozorni učitelji. Tak otrok se pogosto pritožuje, da se v šoli dolgočasi, in brez vzroka izostaja od pouka. Šolske ocene se slabšajo, otrok se ne zanima za šolske naloge. Pri šolskem delu je počasnejši, do učiteljev je zamerljiv. Pogosto pozablja šolske potrebščine. Učitelji se nad njim pritožujejo, ker nikoli ne dokonča naloge in kaže znake slabe organiziranosti (ne skrbi za lastnino, njegovi zvezki so pomečkani, barvice neošiljene ...). Naloge opravi brez zanimanja ali napačno, pravi, da mu je vseeno za šolo. Takšen otrok ima slabšo samopodobo in kratkotrajno pozornost. Le stežka dokonča domačo nalogo. Je motorično nemiren, pogosto se druži z mlajšimi ali manj sposobnimi od sebe in večkrat "šprica" šolo.Četudi pri otroku opazimo le enega ali dva od naštetih znakov, ga moramo pozorno opazovati, da ne bo zašel v začaran krog, ki ga ne bo mogel pretrgati brez pomoči staršev in učiteljev.