Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Hiperaktivni otroci - 2. del

Vedno prižgani motorčki

Lukova mama je maja prišla k meni in mi potožila: "Enostavno ne zdržim več! Vsako jutro kričim in ga opominjam, naj se končno spravi iz hiše. Pisanje domačih nalog poteka ure in ure. Če ne sedim zraven njega, ne dokonča nobene naloge. Ko mu želim pomagati, se začne jeziti name in vedno se konča s prepirom. Ker velikokrat ne dokonča nalog, učitelji mislijo, da mu je za šolo vseeno. Ne glede na vsakodnevne pogovore in prošnje, še vedno zganja svoje neumnosti. Nikoli vnaprej ne predvidi posledic svojih dejanj in vzbuja občutek, kot da mu je vseeno, če me z njimi prizadene. Je zelo neprilagodljiv, včasih eksplodira zaradi najmanjše malenkosti. To me tako razjezi, da kričim še jaz, to pa položaj še dodatno poslabša. Zdaj, ko je v dobi odraščanja, veliko več laže in se izmika. Vem, da ima težave z vzdrževanjem pozornosti, ampak zakaj še vse druge neumnosti?"

Sodelovanje staršev s šolo

V skoraj vsakem razredu osnovne šole se najde otrok ali mladostnik, kot je Luka. Otroci, ki pri svojem razvoju potrebujejo ogromno gibanja, imajo večinoma težave v šoli, če nimajo te sreče, da naletijo na razumevajočo učiteljico. Težave se pojavljajo pri organizaciji, sedenju pri mirnih dejavnostih, socialnih veščinah in pri priklicu informacij. Čeprav ima otrok visoke potenciale - je visoko intelektualno razvit, se pojavljajo težave pri učenju in otrok prejema slabše ocene, kot bi pričakovali.

Staršem svetujem, naj se najprej odkrito pogovorijo z otrokovim razrednikom in vsemi drugimi učitelji (krožki, podaljšano bivanje ...) ter jim predstavijo otrokove težave in njegov razvoj v zgodnjem otroštvu. S seboj lahko prinesejo tudi kako knjigo ali članek, ki opisuje motnjo, in razrednika poprosijo, naj si jo prebere tudi sam. Učitelji večinoma postanejo dostopnejši, če starši o otrokovih težavah govorijo odkrito, kot če jih zanikajo ali skušajo prikriti. Tako lahko skupaj sestavijo nekatera pravila in dogovore, ki se jih bodo strogo držali. Tak otrok namreč potrebuje pozitivne vzore in stroga pravila, ki mu jih je treba vselej sporočiti vnaprej (pred novo dejavnostjo, igro ...).

Če ima otrok velike težave z organizacijo, uvedemo koledarček ali beležko, kamor vsak dan zapisuje pomembne informacije in obveznosti (denimo, kaj ima za domačo nalogo). Učitelje poprosimo, naj ob koncu pouka pregledajo koledarček in ga dopolnijo, če še kaj manjka.

Odraščajoči mladostniki

Vsi najstniki postanejo naporni za starše, pri najstnikih z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo pa je odraščanje še težje. Razvijati začnejo še več neustreznih mehanizmov in vedenj kot njihovi vrstniki. Seznanili se bomo z nekaterimi vedenji, ki so v obdobju odraščanja značilna za mladostnike z opisano motnjo, in načine za ublažitev družinskih konfliktov:

* Težnja po neodvisnosti in svobodi: starši morajo želje po neodvisnosti podpirati, vendar le do določene meje. Do otroka naj gojijo močno zaupanje in sprejemajo nekatere kompromise. V konfliktnih situacijah naj mu ponudijo prepričljivo alternativo.
* Otročje vedenje: če starši prilagodijo svoja pričakovanja otrokovemu razvoju, bodo tudi lažje sprejeli nekatere preveč otročje napake. Ob pretirano otročjih reakcijah naj poskušajo skupaj z otrokom rešiti problem.
* Spori z odraslimi, pomanjkanje spoštovanja: pravila za vedenje do odraslih morajo biti zelo jasna, držati se jih morajo vsi člani družine. Ta pravila lahko zapišete tudi na plakat.
* Impulzivnost: izogibajte se situacijam, ki stanje še poslabšajo, in skušajte premostiti impulzivna stanja.
* Neupoštevanje reda: takšno vedenje zahteva takojšnje ukrepe podkrepitve ali kaznovanja, pri katerem moramo biti dosledni v vseh primerih.
* Nepozorno spremljanje pogovora: vzpostavite očesni stik ali uporabite dotik. Ne pridigajte in skušajte sprejeti otrokov način poslušanja.
* Slabo zavedanje časa (zamujanje): uporabite alarm na zapestni uri in otroka učite načrtovanja glede na potek dneva.
* Pozabljivost: sestavite seznam lastnine, otroka naučite uporabljati samolepljive listke.
* Izgubljanje stvari, razmetana soba: otroku kupujte manj vredne stvari, sestavite seznam za pospravljanje sobe.
* Razdražljivost, odgovarjanje: najstnika učite nadzorovati jezo in reševati težave z igro vlog, ignorirajte nepomembne izjave ali se ne odzovite na konflikt.
* Dolgočasje, pasivnost: vpišite ga k različnim športnim dejavnostim, ob koncih tedna in med počitnicami načrtujte zanimive izlete.
* Motena jutranja rutina: zbudite ga dovolj zgodaj, stvari naj si pripravi že zvečer, ureja naj se po logičnem zaporedju, ki se vsak dan ponavlja.
* Težave pri navezovanju stikov: povabite njegovega prijatelja na družinski izlet, opogumljajte in spodbujajte druženje z nasprotnim spolom.

Moteča vedenja in težave, ki se lahko pojavijo v dobi odraščanja, so tudi: nenehno pritegovanje pozornosti, vsiljivost, težave z jutranjim vstajanjem, motnje spanja, nezgodništvo, konflikti s širšimi družinskimi člani, pretirane želje po materialnih dobrinah, neodkritost, neodgovornost, neorganiziranost.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

otrok , otroci , starši , nemirnost , pozornost , impulzivnost , hiperaktivnost , odraščanje , učenje , adhd , vzgoja otrok , motnje pozornosti , težave pri učenju , ritalin , težave pri vzgoji , add

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.