Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zapleti pri noricah so lahko zelo resni

Včasih so med noricami odsvetovali kopanje in prhanje. Danes priporočajo prhanje (ne pa namakanje) brez drgnjenja, da ne poškodujemo mehurčkov. Po umivanju kožo le nežno popivnamo. Mazanje z raznimi mazili odsvetujejo.
Včasih so med noricami odsvetovali kopanje in prhanje. Danes priporočajo prhanje (ne pa namakanje) brez drgnjenja, da ne poškodujemo mehurčkov. Po umivanju kožo le nežno popivnamo. Mazanje z raznimi mazili odsvetujejo. (Foto: Shutterstock)

Norice so pri nas morda bolj znane pod imenom vodene koze. So nenevarna otroška bolezen, ki pa je vendarle – v najboljšem primeru – vsaj neprijetna. Poleg tega norice pri določenih skupinah spremljajo zapleti, ki utegnejo biti zelo resni. Za noricami lahko zbolijo tudi odrasli, če pridejo v stik z okuženim in noric še niso preboleli. Bolezen jih praviloma prizadene veliko huje in večja je verjetnost zapletov.
Ali torej velja splošno prepričanje, da naj bi norice prebolel vsak otrok, in to čim prej? Bolezen pri otrocih ima načeloma lahek potek in izzveni brez posledic. »Norice pri sicer zdravih otrocih res štejemo za razmeroma lahko bolezen. Nekateri jo prebolijo brez večjih nevšečnosti: z vročino, ki ni zelo visoka in ne traja dolgo, izpuščajev ni veliko. Je pa vseeno neprijetna, saj izpuščaj srbi in se zasuši v nadležne kraste,« pravi pediatrinja in infektologinja prim. mag. Breda Zakotnik, vodja dejavnosti infektologije za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Nekateri bolniki pa imajo zelo visoko vročino kar ves teden, izpuščajev pa toliko, da med njimi komaj še vidiš delček zdrave kože.«

Pri sicer zdravih otrocih med prebolevanjem noric načeloma ne nastanejo zapleti oziroma so ti zelo redki, vendar pa se kljub temu lahko v nekaterih primerih zelo resno zaplete. Med zapleti prim. mag. Zakotnik najprej omeni bakterijske okužbe kože in podkožja. »Še redkejši, a resnejši zapleti so vnetja pljuč in osrednjega živčevja – predvsem malih možganov. Najredkejši pa so zapleti na srcu, jetrih, ledvicah, očeh in kostnem mozgu.«
Da norice niso povsem nenevarne, priča podatek Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije o smrtnosti: na sto tisoč primerov noric zabeležijo dva smrtna primera; pogosteje pri odraslih kot otrocih.

Večina norice preboli do petnajstega leta

Ker so norice zelo nalezljive (po podatkih NIJZ kar 90 odstotkov dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli), so zelo pogoste in po podatkih Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije je 90 odstotkov otrok do petnajstega leta že prekuženih. »Norice potekajo težje pri odraslih kot pri otrocih. Pri odraslih, ki prebolevajo norice, tudi opazimo več zapletov. Zato je bolje, če jih prebolimo v otroštvu, zaželeno pred dvanajstim letom,« poudarja prim. mag. Zakotnik. Kdor preboli norice, ostane imun vse življenje, vendar virus ostane v telesu in se lahko aktivira pozneje ter povzroči pasovec oziroma herpes zoster.

Določene skupine ljudi norice še posebej ogrožajo, opozarja infektologinja: »Posebno so ogroženi nosečnice in bolniki z okvaro imunosti. Pri nosečnicah so v času prebolevanja noric pogostejši zapleti na pljučih, virus pa se lahko prek posteljice prenese tudi na plod in povzroči različne okvare.«

Tudi Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije opozarja, da je pri nosečnicah potrebna posebna pozornost: »Do okvare ploda pride redko, vendar je ta zelo huda. Možne so okvare možganov, vida in sluha. Za novorojenčka je najbolj nevarna okužba, če ženska zboli od pet dni pred porodom do dva dni po porodu. Pri novorojenčku se razvije zelo huda oblika okužbe, ki ima 30-odstotno smrtnost.«

Združenje zdravnikov družinske medicine navaja, da se pri ljudeh, ki imajo okvarjen imunski sistem, lahko pojavi bulozna oblika noric – mehurčki se zlivajo v velike bule: »Če so mehurčki napolnjeni tudi s krvavo tekočino, govorimo o hemoragičnih noricah. Pri gangrenozni obliki nastane odmrtje tkiva na mestu mehurčka.«


Malo Slovencev cepljenih proti noricam

V Sloveniji je sicer na voljo cepivo proti noricam. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za zaščito priporoča dva odmerka cepiva v razmiku od štiri do osem tednov. Vendar prim. mag. Zakotnik poudarja, da je cepljenje proti noricam v nosečnosti kontraindicirano, torej prepovedano. »Za zaščito proti noricam morajo žene v rodni dobi poskrbeti pred zanositvijo,« svetuje.

Komu pa se priporoča cepljenje? »Načeloma vsem, ki še niso preboleli noric. To še posebno velja za bolnike s težjimi boleznimi in tiste, ki imajo predvideno transplantacijo organov ali zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo delovanje imunskega sistema. Cepljenje je seveda nujno, dokler še niso imunsko oslabljeni. Priporoča se tudi družinskim članom bolnikov, ki so imunsko oslabljeni, noric pa še niso imeli – zato, da jim ne prenesejo okužbe. Priporočamo ga še določenim poklicem, na primer zdravstvenim delavcem, vzgojiteljem in šolnikom, ki še niso preboleli noric,« svetuje prim. mag. Zakotnik in dodaja, da se proti noricam pri nas cepi izredno malo ljudi.

Zdravljenje noric zgolj lajšanje simptomov

Pri osebah, ki so sicer zdrave, ni potrebe po protivirusnem zdravljenju. Zdravljenje noric je v teh primerih le podporno, kar pomeni, da lajšamo simptome bolezni. Otrok mora počivati in uživati dovolj tekočine. Pri zvišani telesni temperaturi in glavobolu mu dajemo antipiretike (zdravila, ki znižajo telesno temperaturo, denimo paracetamol). Proti srbenju uporabljamo zdravila proti srbenju (antihistaminike). Tekočih pudrov ne uporabljamo več.

Le pri bolnikih z okvarjeno imunostjo in pri noricah z zapleti dajemo protivirusna zdravila v predpisanem odmerku, in to čim prej – najpozneje v 48 urah po pojavu izpuščaja. Bolnik z zapleti sicer sodi v bolnišnico.

(Vir: Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije)

Ali ste vedeli?
  • Človek je edini gostitelj virusa noric.
  • Za noricami največ otrok zboli med četrtim in devetim letom starosti.
  • Najdaljši zabeležen čas od okužbe do pojava mehurčkov (inkubacija) pri noricah je 30 dni. Inkubacija sicer najpogosteje traja od 14 do 16 dni.
  • Bolniki so kužni že dva dneva pred pojavom izpuščaja – torej lahko preostale nevede okužijo, še preden vedo, da so zboleli.
  • Včasih so med noricami odsvetovali kopanje in prhanje. Danes priporočajo prhanje (ne pa namakanje) brez drgnjenja, da ne poškodujemo mehurčkov. Po umivanju kožo le nežno popivnamo. Mazanje z raznimi mazili odsvetujejo.
  • Povišano temperaturo pri noricah nižamo s paracetamolom. Aspirin namreč lahko povzroči nastanek Reyevega sindroma.
(Vir: NIJZ)


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

norice , otroške bolezni

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.