Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pediatri smo za cepljenje!

Kot pravi Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije iz ZD Kamnik, ima večina staršev, s katerimi se srečuje v svoji ambulanti, pozitiven odnos do cepljenja. »Pediatri želimo izboljšati precepljenost in zaščititi otroke pred posledicami nalezljivih bolezni. Poleg cepljenj, ki so v rednem programu in za otroke brezplačna, se veliko staršev odloča tudi za priporočena cepljenja, kot so na primer cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, rotavirisu in sezonsko cepljenje proti gripi.«
Po njegovem mnenju je oklevanje pred cepljenjem kompleksen pojav in pomeni na eni strani zavlačevanje s cepljenjem v kasnejšo starostno obdobje ali pa v redkih primerih tudi popolno odklanjanje določenega ali vseh cepiv. Glavni razlogi so nezaupanje v varnost in učinkovitost cepiv in nezavedanje nevarnosti, ki jo prinaša opustitev cepljenja. Na žalost je na spletu veliko lažnih in potvorjenih informacij v povezavi s cepljenjem.

»Zanimivo je, da so današnji nasprotniki cepljenja, kljub temu da so v manjšini, zelo glasni in s pridom izkoriščajo sodobne komunikacijske kanale. Njihovi argumenti proti cepljenju ostajajo v veliki meri enaki kot pred 200 leti. Trdijo, da so cepiva nevarna in neučinkovita, da je naravna imunost boljša in da so alternativne metode (homeopatija ali vitamini) učinkovitejše kot cepljenje ter da z obveznim cepljenjem kršimo človekove pravice.

Tu je še večni očitek, da gre samo za zaslužek farmacevtske industrije. Pomembna značilnost današnjih nasprotnikov cepljenja je tudi, da so to dobro izobraženi (a ne na medicinskem področju) in situirani posamezniki ter sebe ne imenujejo proticepilci, ampak aktivisti za varno uporabo cepiv,« razlaga sogovornik.

Cepljeni otroci so bolj zdravi

Na vprašanje, kateri so najpogostejši strahovi glede cepljenja, ki jih izražajo starši, dr. Baš navaja skrb, da bo otrok izpostavljen preveč cepivom, da bodo cepiva preobremenila njegov imunski sistem, da bo otrok po cepljenju zbolel in da so cepivom dodane nevarne snovi. Skrbijo jih tudi morebitni neželeni učinki. »Naj poudarim, da so to miti, ki ne držijo, saj raziskave dokazujejo nasprotno, da so cepljeni otroci bolj zdravi, imajo manj alergij in daljšo življenjsko dobo.

Seveda so po vsakem cepljenju možni neželeni učinki, ampak so na srečo le ti večinoma blagi in prehodni. Prepričan sem, da večina staršev želi le najboljše za svojega otroka. V tej želji iščejo informacije o cepljenju na vseh možnih naslovih. V informacijski družbi so poleg prijateljev in svojcev glavni vir informacij "dr. Google" in spletni forumi. Težava teh medijev pa je nepreverljivost informacij.«

Prav zato že v šoli za starše s predavanjem o cepljenju razbija mite in resnice in odgovarja na vprašanja bodočih mam in očetov na to temo. Komunikacija v ambulanti je bolj individualna, prilagojena zahtevam vsakega od njih.

»Vedno jim poudarjam, da imamo skupni cilj, in to je zdrav in zadovoljen otrok. Nekateri potrebujejo več informacij, drugi so že odločeni, kako bodo ravnali. Ne delam razlik in vsakemu poskušam odgovoriti na vprašanja. Vedno jim povem, da jih bom ob vsakem obisku spodbujal in naj mi ne zamerijo, če jim naslednjič ponovno predlagam na primer neobvezno cepljenje proti pnevmokoku. V dokaz, da zaupam in verjamem v učinkovitost cepljenja, se tudi sam vsako leto cepim proti gripi. Tudi svoje otroke in bližnje svojce cepim z vsemi priporočenimi cepivi.«

Visoka precepljenost nudi kolektivno zaščito

Sam meni, da je skupni cilj države in evropske unije visoka precepljenost, ki zagotavlja ne samo individualno, ampak tudi kolektivno zaščito za tiste, ki iz medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni. »Žal imamo v vsaki družbi tudi zdravstveno šibke posameznike, ki jih določene nalezljive bolezni še posebej ogrožajo. Tak primer so na primer ošpice, proti katerim cepimo otroke po dopolnjenem prvem letu starosti. Otroci, ki se zdravijo zaradi raka, prejemajo zdravila, ki zelo oslabijo njihov imunski sistem, zato so ti otroci še bolj odvisni od družbe, v kateri živijo.

Strategije v evropskih državah so različne. Tako imajo skandinavske države neobvezno cepljenje in visoko precepljenost. Na drugi strani sta Italija in Francija zaradi slabe precepljenosti in izbruha ošpic uvedle obvezno cepljenje. Ni enotnega recepta. Mislim, da je potrebno okrepiti zaupanje ljudi v državo in zdravstvene inštitucije ter zagotoviti čim več preverjenih informacij v vseh medijih.

Osebno menim, da morajo ljudje z odločitvijo o necepljenju sprejeti tudi odgovornost in posledice, ki jih takšna odločitev prinaša. Vse pravice niso same po sebi umevne. Zagovarjam, da ima vsak otrok pravico do najboljše zdravstvene oskrbe, v katero spada tudi cepljenje proti nalezljivim boleznim.

Seveda pa tudi naš sistem kliče po modernizaciji. Najbolj si želimo delujoč elektronski register cepljenih oseb, ki bi močno olajšal naše delo ter več časa za delo s pacienti.«


Izkušnje iz prakse

Cepljenje proti noricam
Norice so običajno razmeroma blaga bolezen, ki jo večina otrok v najugodnejšem starostnem obdobju (od tretjega do petega leta) preboli brez zapletov. Vendar pa vedno ni tako, opozarja Helena Mole, dr. med., iz zasebne pediatrične ambulante v Ljubljani. Pri nekaterih sicer zdravih otrocih je bolezen tudi v istem starostnem obdobju zelo intenzivna, z veliko izpuščaja in visoko temperaturo. Tedaj se tudi poveča možnost zapletov, ko se predvsem bojimo okužbe kože in podkožja ter mišičnih ovojnic. V takih primerih so nemalokrat potrebni celo kirurški posegi. Zapleti in težek potek so pogostejši pri otrocih, mlajših od treh let (v praksi pri tistih, ki še imajo pleničke), pa tudi pri šolarjih in odraslih.

Zato v ambulanti zagotovo priporočamo cepljenje vsem otrokom, ki noric niso preboleli do vstopa v šolo, pove sogovornica. Za enoletne otroke je najugodnejše cepljenje s 4-valentnim cepivom, pri čemer sta za dolgotrajno zaščito potrebna dva odmerka. Povpraševanje po cepljenju proti noricam ni veliko; večinoma se za cepljenje svojih otrok odločajo starši, ki delajo v zdravstvu in/ali so imeli neposredno izkušnjo s težjim potekom noric in zapleti.

Kot še pove sogovornica, staršem običajno pojasnijo, kakšne so »možnosti in povemo, da so izkušnje s cepljenjem dobre, predvsem pa poudarimo, da se na blag potek bolezni na žalost ne moremo zanesti, čeprav je večinoma tako. Običajno se pogovorimo o prednostih cepljenja proti noricam v določenih situacijah, denimo v primeru načrtovanja naslednje nosečnosti in posledično zaščite novorojenega otroka, če bi starejši zbolel. Priporočim, da se cepijo tudi starši, če še niso preboleli noric, in sicer še pred otrokovim vstopom v vrtec.«

Cepljenje proti rotavirusu
Denis Baš, dr. med., spec. pediater, ZD Kamnik: »Cepljenje proti rotavirusu je zelo učinkovit način, da otroka zaščitimo proti bolezni, ki jo ta virus povzroča. Niso samo driska, bruhanje in vročina tisto, kar prizadene otroka, ampak tudi vročinski krči in hujši zapleti, ki so posledica okužbe z rotavirusom. Veliko otrok je zaradi omenjene okužbe še vedno hospitaliziranih. Cepljenje zato pediatri priporočamo vsem otrokom od starosti 6 tednov do 6. meseca. Še posebej ga priporočamo otrokom, ki so bodo vključili v vrtec ali pa imajo doma že starejšega sorojenca. Sam imam s tem cepljenjem zelo dobre izkušnje.«




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.