Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Poznate bolezni, proti katerim se cepimo?

Za večino otroških bolezni, ki jih zaradi precepljenosti že vrsto let ali celo desetletij ni, tudi ni vzročnih zdravil.
Za večino otroških bolezni, ki jih zaradi precepljenosti že vrsto let ali celo desetletij ni, tudi ni vzročnih zdravil. (Foto: Shutterstock)

Cepljenje je primarna preventiva pred nalezljivimi boleznimi. Za večino otroških bolezni, ki jih zaradi precepljenosti že vrsto let ali celo desetletij ni, tudi ni vzročnih zdravil. Na voljo je le simptomatsko zdravljenje, denimo zbijanje povišane telesne temperature, dodajanje tekočin in podobno – ter upanje v ozdravitev brez trajnih posledic. In kako prepoznati nalezljive bolezni, ki jih ne poznamo več?
Davica je bolezen zgornjih dihalnih poti, pri kateri nastopijo bolečine v žrelu, zmerno povišana telesna temperatura ter psevdomembranske obloge na mandljih v žrelu in/ali sapniku. Pri davici pride do napredujočih poškodb mielinske ovojnice v osrednjem in obkrajnem živčevju, kar pripelje do izgube nadzora nad gibanjem in zaznavanjem. Prenaša se z neposrednim telesnim stikom in z vdihavanjem kužnih delcev, ki jih izkašlja bolnik. Pri lokalizirani okužbi žrela nastopijo utrujenost, slabost, bolečine pri požiranju in povišana telesna temperatura. Pogoste so tudi bolezni v trebuhu in sklepih.
Okužba nosu je pogosta zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih ter povzroča težave pri dihanju in požiranju hrane. Pojavi se lahko serozen ali gnojno krvav nosni izcedek. Zaradi poškodbe tkiva ob nosnicah pogosto nastanejo kraste.
Davica grla se pojavi običajno po tem, ko je prizadeto že žrelo. Povzroča kašelj, hripavost ter težave pri dihanju.

Oslovski kašelj ali pertusis je izredno nalezljiva okužba dihal, ki lahko traja več tednov. Sprva je podobna prehladu, vendar se pozneje razvije v resno obolenje, predvsem pri dojenčkih. Ti imajo lahko težave z dihanjem in pljučnico. Polovica jih mora v bolnišnico. Zaradi kašlja se lahko celo zadušijo – med boleznijo lahko nastopi tudi apnoični kašelj, pri katerem otrok zaradi nenehnih napadov kašljanja preprosto ne more zajeti sapo. Bolezen je dobila ime po značilnem globokem vdihu, podobnem oslovskemu riganju, ki sledi napadom kašlja.

Otroška paraliza je bolezen, pri kateri se pri približno 90 odstotkih bolnikov simptomi sploh ne nastopijo. Toda raznovrstni simptomi se lahko pojavijo, če virus zaide v krvni obtok. Pri približno 1 odstotku bolnikov virus zaide v osrednje živčevje, kar povzroči mišično oslabelost in akutno ohlapno ohromelost. Nastopijo lahko različne oblike ohromelosti, odvisno od prizadetih živcev. Najpogostejša je hrbtenjačna okužba, ki se kaže kot asimetrična ohromelost, ki prizadene zlasti noge.

Rdečke se kažejo v obliki izpuščaja, ki spominja na izpuščaj pri ošpicah, vendar pri rdečkah ne pride do vnetja sluznic, kašlja in vnetja očesne zenice. Izpuščaj najprej nastane na obrazu in se nato razširi po vsem telesu. Lise so ploščate, svetlo rožnate in nekoliko dvignjene ter se skoraj nikoli ne zlivajo. Telesna temperatura navadno ni posebno visoka. Povečajo se tudi bezgavke na zatilju, ki boleče zatečejo. Zbolevajo predvsem otroci, vendar za rdečkami lahko zbolijo tudi odrasli. Pri nosečnicah, ki zbolijo za rdečkami, virus prodre v plod, kjer ovira delitev celic. Okvare, ki nastanejo, so lahko usodne za plod ali pa povzročijo nepravilnosti v razvoju (gluhost, katarakta, poškodbe srca, duševna zaostalost, poškodbe jeter in vranice).

Ošpice so obolenje, katerega najpogostejši znaki so povišana telesna temperatura, ki traja najmanj tri dni, kašelj, nahod in vnetje očesnih veznic (konjunktivitis). Telesna temperatura lahko preseže 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo Koplikove pege – belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar se ne pojavijo v vseh primerih.
Značilen izpuščaj se pojavi po glavi, trupu in udih, navadno nekaj dni po začetku povišane telesne temperature. Prvi izpuščaji se praviloma pokažejo na glavi, nato se širijo po vsem telesu in povzročajo srbež. Sprva so izpuščaji rdeči, preden izginejo pa porjavijo. V zadnjih 150 letih so ošpice po vsem svetu povzročile približno 200 milijonov smrti.

Mumps je nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pride do akutnega vnetja obušesne žleze slinavke, lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, možganskih ovojnic, mod, jajčnikov ali trebušne slinavke. Vnetje spremlja tudi povišana telesna temperatura. Bolezen povzroča virus mumpsa. Prištevamo jo med otroške bolezni, čeprav lahko za njo zbolijo tudi odrasli. Zdaj, ko poznamo cepivo, je bolezen v razvitem svetu redka, še vedno pa je velik zdravstveni problem v državah v razvoju.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , otroške bolezni , nalezljiva bolezen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.