Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Otroci z Downovim sindromom


(stran 2 od 4)


POGOSTOST MOTNJE

Downov sindrom je prirojeno stanje, ki naključno prizadene enega na približno 800 novorojenčkov, ne glede na spol. Pojavlja se v vseh državah sveta, med vsemi rasami in socialnimi sloji. Lahko doleti kogarkoli.Znano je, da tveganje za rojstvo otroka s tem sindromom narašča s starostjo matere. Zaradi tega se nosečnice po 35. letu starosti v 16. tednu nosečnosti pogosto odločijo za amniocintezo (odvzem plodovnice in določitev zarodkove kromosomske slike). Tako lahko zdravnik potrdi ali izključi downov sindrom.

ODZIVI OB ROJSTVU

Med nosečnostjo večina bodočih staršev goji pričakovanja in sanje o novemu otroku. Ko se rodi otrok z downovim sindromom, se njihove sanje zdrobijo - šokirani so in zmedeni. Obdobje po otrokovem rojstvu je sprva težko. Če naj jim sorodniki to obdobje olajšajo, jim morajo biti v pomoč in pozitivno oporo. Da bi se izognili neljubim situacijam, morajo paziti, kaj govorijo novopečenim staršem. Nikakor ne smejo izražati obžalovanja, razpravljati o ljubkosti teh otrok, spraševati o resničnosti motnje in govoriti, da jim je bog poslal posebnega otroka. Bolje je, da jim čestitajo enako, kot bi vsem drugim. Pomagajo naj jim pri zbiranju nekaterih informacij, ponudijo varstvo in pomoč. Skratka, obnašajo naj se čimbolj običajno, vendar kljub temu ne smejo prezreti vprašanj in težav, ki so se morda porodili staršem.

RAZVOJ OTROK Z DOWNOVIM SINDROMOM

Dojenček z downovim sindromom naj bo vedno najprej otrok. V veliki večini bo tak kot vsi drugi dojenčki; bo del družine in bo prav tako podoben staršem in sorojencem.V prvih dneh po rojstvu imajo ti otroci pogoste napade zaradi pomanjkanja kisika. Kot dojenčki so bolj zaspani, malo jokajo in se manj zanimajo za svet okrog sebe. Razvojne psihomotorične mejnike dosegajo z zamudo. Namesto čebljanja izpuščajo neartikulirane glasove, govor, ki se pojavi pozneje, je težje razumljiv, besednjak je okrnjen.

Pri gibanju so okornejši in nespretni, shodijo okoli drugega leta. Šele po tretjem letu starosti postanejo očitno živahnejši. Pri starosti petih let se zna večina teh otrok obleči, samostojno jesti in uporabljati stranišče. Razvijejo vsak svojo osebnost; vsi niso mirni in nimajo vsi občutka za glasbo ter ritem, kot pravijo stereotipi o njih. Nekateri so samozavestni, zaupljivi, odprti in uživajo v socialnih stikih. Drugi obožujejo športne dejavnosti. Lahko so zelo tihi, sramežljivi in imajo raje mirno okolje z nekaj bližnjimi prijatelji.

INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI

Včasih so intelektualni razvoj teh oseb opisovali samo s količnikom inteligentnosti (IQ). Zdaj vemo, da imajo ti testi omejeno praktično vrednost, saj povejo zelo malo, če sploh kaj, o govoru in jezikovnih spretnostih, o uporabni pismenosti, o sposobnostih za skrb zase in o primernem vedenju v socialnem okolju.Zdaj sposobnosti teh otrok in odraslih oseb raje opisujejo na temelju napredka, ki vodi k izboljšanju njihovega vsakodnevnega življenja.

Tako nam hitro postane jasno, da razvoj otrok z downovim sindromom ne zaostaja na vseh področjih v enaki meri. Zelo dobro je razvito področje socialnega in čustvenega razvoja, kar se kaže pri vsakodnevnih opravilih in sodelovanju z okolico.Še najbolj zamujata govor in jezikovni razvoj, zato bolj razvijejo neverbalne oblike sporazumevanja. Ker imajo bolje razvit vizualni sprejemni kanal, se lažje učijo ob pomoči slikovnega in konkretnega gradiva. Ti otroci lahko osvojijo večino osnovnih veščin, le da za to potrebujejo več časa. Brati se naučijo podobno kot drugi otroci. Z dopolnjevanjem znanja na področju branja, pisanja in jezikovnega izražanja lahko brez težav preidejo v dobo odraslosti.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd