Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Dispraksija


(stran 2 od 2)



KAJ LAHKO STORIJO STARŠI?

Branje strokovne literature in pogovor s strokovnjaki ter s starši otrok s podobnimi težavami lahko staršem prinese globlje razumevanje. Ker se otrok od otroka razlikuje in starši svojega poznajo najbolje, je tu le nekaj drobnih napotkov.

  • Potrpežljivost in razumevanje sta že pol poti do zmage.
  • Pogovor o pričakovanjih staršev in otroka.
  • Strogo upoštevanje dogovorjenih pravil, predvsem naj jih upoštevajo vsi starejši - vzor.
  • Enostavna in umirjena razlaga navodil.
  • Neprimerno vedenje ustavimo takoj, mirno in z razumevanjem.
  • Umakniti moramo moteče dejavnike med učenjem in pisanjem naloge.
  • Zapomnite si: naredil bi, če bi lahko, a včasih preprosto ne more. Ni len.
KAJ LAHKO STORI UČITELJ?

  • Pusti več časa za reševanje.
  • Prilagodi (zmanjša) količino nalog.
  • Stalno nežno opominja.
  • Sodeluje s starši, ker ti najbolje poznajo svojega otroka.
  • Razdeli nalogo na več manjših enot.
  • Daje posamezna navodila.
  • Stalno preverja otrokovo razumevanje.
  • Dobro pozna otrokovo motnjo in jo skuša razumeti.

KAKO DISPRAKSIJO RAZLOŽIMO OTROKU

V glavi imamo možgane, ki so sestavljeni iz neštetih malih povezav, podobno, kot se prepletajo ceste, železnice in reke na zemljevidu. Možgani se s temi povezavami povezujejo s celotnim telesom. Pri osebi z dispraksijo nekatere od teh povezav ne delujejo popolnoma pravilno - nekaj železniških prog je zaprtih, zato vlak ne more naprej. To pomeni, da telo težje razumeva ukaze za izvajanje dejavnosti iz možganov. Ker nekatere ukaze telo sprejema težje ali počasneje, ima lahko tak posameznik težave pri učenju novih stvari, pisanju, jasnem izražanju, oblačenju, hitrem razmišljanju, pri športu, organiziranju in pozornem sledenju. Vendar vse to še ne pomeni, da je otrok neumen. Veliko ljudi z dispraksijo je nadpovprečno bistrih. To pomeni le, da bo potreboval več časa za učenje novih stvari in pomnjenje stvari, ki so že naučene.

MOTNJE, POVEZANE Z DISPRAKSIJO

Ker gre pri dispraksiji za pomanjkanje organizacije pri gibanju, se pogosto povezuje s težavami pri jeziku, zaznavanju in mišljenju. Veliko otrok, ki imajo dispraksijo, ima tudi disleksijo - motnje pri branju in pisanju (po zadnjih študijah celo 50 %). Pojavljajo se tudi nemirnost, kratkotrajna pozornost (ADD in ADHD sindrom), težave pri razumevanju matematičnih konceptov (diskalkulija), preobčutljivost za dražljaje, govorne in jezikovne težave. Veliko oseb z dispraksijo ima pogosto nizko samopodobo ter težave s čustvovanjem in vedenjem.

DEJSTVA O DISPRAKSIJI

  • Dispraksija prizadene vsakega posameznika drugače.
  • Pojavlja se tri do štirikrat pogosteje pri dečkih kot pri deklicah. Pri deklicah se pojavlja v težji obliki.
  • S starostjo ne mine.
  • Je skrita motnja. Posameznik z dispraksijo je videti kot vsi drugi, le da ima več težav pri izvajanju nekaterih nalog in dejavnosti.
  • Z razumevanjem, ustreznim pristopom in naklonjenostjo bodo lahko uspehi otroka z dispraksijo nepričakovano visoki. Z močmi moramo presegati šibkosti.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd