Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Bariatrična kirurgija: S kirurško pomočjo do vitke postave

Hujšanje je v teoriji zelo preprosta naloga: v telo je treba vnesti manj kalorij, kot jih porabimo za vsakodnevno delovanje. Z drugimi besedami, treba je manj jesti in se več gibati. Seveda je to veliko težja naloga, kot se zdi na prvi pogled, in zlasti pri ekstremno hudi, bolezenski debelosti (ITM nad 40) je pogosto potrebno uporabiti tudi druge metode. V svetu se, tudi zaradi naraščajočih, že skoraj epidemičnih razsežnosti debelosti, vse bolj uveljavlja tako imenovana bariatrična (ali novejše metabolna kirurgija) oziroma kirurgija debelosti, pri kateri s kirurškimi metodami dosežejo, da človek "odloži" več deset kilogramov odvečnega bremena.
Tovrstne operacije (zmanjšanje želodca ali namestitev prilagodljivega traku) opravljajo tudi v Sloveniji, in sicer v UKC Ljubljana in v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pogovarjali smo se z asist. dr. Tadejo Pintar, spec. kirurgije, s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, kjer s to metodo vsako leto pomagajo približno tridesetim ljudem.

Do bariatrične operacije je upravičen človek, ki ima indeks telesne mase nad 40 ali pa indeks telesne mase 35, ob tem pa še spremljajoče bolezni, denimo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, povišano raven holesterola v krvi in podobno, zaradi česar so znatno bolj ogroženi za srčno-žilne dogodke. Pogoj za bariatrično operacijo je tudi pripravljenost za spremembo življenjskega sloga, predvsem za drugačen prehranjevalni režim, ki se ga mora človek na novo naučiti, in telesno vadbo.

Bolnika je treba odvaditi vedenjskega vzorca, v okviru katerega pogosto uživa hrano le enkrat na dan: naučijo ga uživati po pet manjših obrokov na dan, ki jih mora porazdeliti in ovrednotiti po kakovosti, novega prehranjevalnega reda pa se mora tudi držati. Obenem mora začeti z redno telesno dejavnostjo. Kombinacija vseh teh ukrepov že pred operacijo pripelje do izgube telesne teže. Priučitev na novi življenjski vzorec je ključen za pooperativni potek. Po operaciji namreč bolnik lahko zaužije zelo majhen volumen hrane. Bolniki, ki pred operacijo že sami delno shujšajo, imajo po kirurškem posegu znatno manj težav, pogosto pa do njih sploh ne pride, če se le držijo navodil. Prav zato tolikšen poudarek namenjajo vzgoji, poudarja dr. Pintar.

Premagati je treba tudi čustveno lakoto

Ključna je torej dobra priprava na operacijo, zlasti psihološka. Samo bolnik, ki je dobro seznanjen z vsemi spremembami, ki jih bo v njegovo življenje prinesel poseg na želodcu, lahko sledi navodilom zdravnikov, ki se jih bo moral držati še leta, pravzaprav do konca življenja. Zato sta pogovor in delo z bolnikom bistvenega pomena. V skupini strokovnjakov je tudi psiholog, ki pri vsakem pacientu posebej ovrednoti motnjo in napiše podrobno poročilo, ki je za kirurga zelo pomembno pri odločitvi, kateri poseg je zanj najprimernejši, saj mora vedeti, ali se bo po operaciji sposoben držati vseh navodil. Strokovno ekipo sestavljajo še endokrinolog, dietetičarka in drugi strokovnjaki, ki zdravijo posamezne bolezni, ki jih ima kandidat za kirurško zdravljenje debelosti. Namestitev traku človeku, ki se teh navodil ne bi bil sposoben držati, bi bila proti vsem strokovnim smernicam, pojasnjuje sogovornica.

Bolniki morajo zaupati strokovni ekipi, zato jim vso podporo ponujajo na enem mestu, torej v kliničnem centru. Sogovornica poudarja, da je sodelovanje različnih strok zelo dobro in na visoki ravni. Po posegu so pacienti pod rednim nadzorom. Prihajajo na kontrolne preglede v ambulanto, in če nastopijo težave, jih lahko hitro rešijo. Bolniki se vsak mesec, po potrebi pa tudi pogosteje, srečujejo pri psihologinji. Na kontrolo prihajajo vsakih šest tednov, dokler ne dosežejo stabilnega stanja ob ustrezni napolnjenosti traku. Z rentgenom nadzirajo, kako poteka požiranje hrane, saj se morajo izogniti nekaterim posledicam morebitne čezmerne zožitve želodca. Bolniki redno prihajajo tudi na kontrolne preglede k psihologu, ki jim svetuje pri težavah, povezanih s psihološko odvisnostjo od hrane. Zelo koristna so tudi skupinska srečanja, na katerih si lahko bolniki izmenjujejo izkušnje, se bodrijo in si pomagajo vztrajati na novi poti.


Strog prehranjevalni režim po operaciji

Po bariatrični operaciji bolniki šest tednov uživajo samo tekočo hrano, temu obdobju sledita dva tedna, v katerih uživajo kašasto hrano, nato pa preidejo na normalno hrano, seveda v zelo majhnih količinah, ki ne smejo preseči 250 ml. Bolniki s prilagodljivim trakom se morajo izogibati suhemu sadju (to je lahko samo sesekljano) in oreškom, paziti morajo tudi pri nekaterih zdravilih, saj jih morajo jemati v obliki prahu ali pa tableto prepoloviti. Med hranjenjem ni priporočljivo piti. Pri odstranitvi želodca so pravila v zgodnjem obdobju po operaciji enaka, pozneje pa precej podobna, le da je pri teh bolnikih namen v tem, da izgubijo odvečno težo ali vzdržujejo telesno težo, ki je primerna za njihovo konstitucijo.


V prvem letu tudi do 40 kg manj

V prvem letu po bariatrični operaciji bolniki shujšajo od 35 do 38 kg, kar je zelo dober rezultat, ki je posledica dobre predoperativne in pooperativne oskrbe ter postopkov. Bolniki so večinoma zelo zadovoljni, prav tako tudi zdravniki, pojasnjuje sogovornica.

Tveganje veliko

Bariatrična operacija je v vseh pogledih velik poseg  v telo in prinaša tudi določeno tveganje. To je še eden od razlogov, zakaj je potrebna dobra in vsestranska predpriprava. Po posegu obstaja možnost, da trak zdrsne, zgornji del želodca pa se razširi, poleg tega lahko trak povzroči preležanino na želodcu in s tem povezane težave.
Prav zaradi tega niso vsi bolniki primerni kandidati za operacijo. "Če opazimo, da se človek ne zmore držati navodil in se bojimo življenjsko ogrožajočih zapletov, ki bi zaradi tega lahko sledili, če ocenimo, da človek vse skupaj jemlje preveč zlahka, poskusimo z nekirurškimi metodami," pove dr. Pintar.

Nekirurške metode lahko uporabijo tudi v okviru priprave bolnika na operativni poseg. Tako imenovane super debele ljudi (ITM nad 60) pripravimo tako, da jim v želodec namestimo bariatrični balon. Tako bolnik primerno shujša in ga nato lahko operiramo. Ta postopek uporabimo tudi pri bolnikih, pri katerih bi bil kirurški poseg zelo tvegan, in pri tistih, ki jih je težko voditi. Tudi v tem primeru bolnika vodimo in nadziramo enako kot druge, bolnik pa mora razumeti navodila ob namestitvi balona.

Namen kirurškega zdravljenja debelosti je vsaj izboljšanje ali popolna ozdravitev bolezni (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, metabolni sindrom, motnje gibanja in motnje spanja), ki so povezane z debelostjo. S tem pripomorejo tudi k zdravljenju nekaterih drugih bolezni, denimo neplodnosti, povezane s čezmerno telesno težo. Povrhu zmanjšanje telesne teže omogoči druge postopke, denimo ortopedske operacije, ki so uspešne le ob primerni rehabilitaciji, ki jo debeli bolniki ne zmorejo. Zmanjšanje telesne teže pa ne odpravi le spremljajočih bolezni, temveč tudi izboljša kakovost življenja in človekovo samopodobo, kar vse prispeva h kvaliteti bariatričnega zdravljenja.


Drugi del: kirurška odstranitev kože

Bariatrična operacija in posledično izguba teže pa sta šele prvi del zdravljenja. Vse pogosteje se pacienti po določenem času, ko se organizem in endokrinološki procesi v njem umirijo in je teža stabilna vsaj leto sni, odločijo še za drugi del zdravljenja, in sicer kirurško odstranitev odvečne kože, ki je posledica izrazitega hujšanja. Kožo odstranjujejo plastični kirurgi iz UKC Ljubljana, ki med obsežno, navadno dvodelno operacijo pacientom odstranijo odvečno kožo na zadnjici, stegnih, trebuhu, in nadlakteh, ženskam pa tudi preoblikujejo prsi.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hujšanje , debelost , prekomerna telesna teža , kirurgija , odvečna koža , bariatrična operacija , zmanjšanje želodca

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.