Kako otroka pripravimo na operacijo

Če so straši mirni, je miren tudi otrok

Zdravljenje s kirurškim posegom ni velik napor le za telo, temveč za bolnika navadno pomeni tudi enako velik psihični napor. Za otroke je še težje, zlasti če so zelo majhni in težje razumejo, kaj se bo z njimi dogajalo. Zato je vsaj tako kot sam kirurški poseg in strokovne priprave nanj ključno, da osebje dobro pripravi in ustrezno informira starše in otroke. Kaj natančno se dogaja v obdobju pred posegom, je za revijo Viva povedal mag. Gorazd Kalan, pediater s Kirurške klinike v Ljubljani in vodja Enote za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana. Oddelek deluje v stavbi nove pediatrične klinike.

Priprave na operacijo se začnejo ob diagnozi

Priprave na načrtovano operacijo se začnejo takoj, ko pri otroku ugotovijo bolezen, ki zahteva kirurško zdravljenje. H kirurgu za določeno področje otroka navadno napoti izbrani pediater ali kak drug specialist. Če gre za zahtevnejši poseg, o vseh podrobnostih odloča multidisciplinarni konzilij, v katerem so zbrani zdravniki različnih specialnosti. Tam se začnejo strokovne priprave, sočasno pa staršem začnejo razlagati celoten postopek priprav na operacijo, pa tudi samo zdravljenje.

Prva stopnička: informiranost staršev in otrok

Eno od najpomembnejših stopničk v postopku priprav na operativni poseg je dobra informiranost staršev in otrok. Kot pravi dr. Kalan, starše najpogosteje zanima, kakšen rezultat lahko pričakujejo od operacije, kako dolgo bo otrok v bolnišnici in koliko bodo lahko ob njem. Nato otroku razložijo, kaj se bo z njim dogajalo, seveda starosti primerno. "Zelo pomembno je, da smo z otrokom iskreni in pošteni. Ne smemo mu dajati lažnih obljub, da ga denimo ne bo bolelo, če vemo, da bodo posamezne preiskave ali zdravljenje povzročili nekaj bolečine.

Starši mu tudi ne smejo obljubljati, da bodo ves čas ob njem, ker to, zlasti v primeru težjih kirurških posegov in med pooperativnim zdravljenjem, praviloma ni možno. Bolje je, da otroku pošteno povemo, da ga bo najbrž malo bolelo, da pa se bomo potrudili, da čim manj, in mu zagotoviti, da bodo starši ob njem vedno, ko bo to možno. Želimo si, da bi starši razumeli, da na oddelku za intenzivno terapijo njihova 24-urna navzočnost žal ni možna, saj narava dela na oddelku tega ne dopušča, da pa bodo lahko pozneje ves čas ob otroku."

Če starši in otrok želijo, si lahko pred operacijo pridejo ogledat bolnišnični oddelek, na katerem bo bival, osebje pa jim tudi razkaže prostor za anestezijo in operacijsko dvorano. Tako je otrok mirnejši in se lažjega srca pripravi na poseg.

Vse informacije, ki so v obdobju priprav na kirurški poseg pomembne tako za starše kot otroke, bodo kmalu dostopne tudi na spletni strani bolnišnice. Pediatrična klinika bo skupaj s Kliničnim oddelkom za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo tudi prva v celoti informatizirana bolnišnica v Sloveniji.

Kako dolgo bom v bolnišnici?

Otroke najbolj skrbi, ali jih bo operacija bolela, nikoli pa ne pozabijo vprašati, koliko časa bodo ostali v bolnišnici. Po manjših oziroma tehnično manj zahtevnih posegih (odstranitev kožnih znamenj, odstranitev hemangiomov, operacija fimoze pri dečkih, posegi na zobeh …) otroci ostanejo v bolnišnici dan ali dva. Po težjih posegih otrok ostane v bolnišnici sedem do deset dni. Po najtežjih posegih, kamor se denimo uvrščajo vsi posegi v prsni koš ali trebušno votlino, pa hospitalizacija traja od dveh tednov do meseca dni, če je potrebna rehabilitacija v bolnišnici ali v rehabilitacijskih zavodih, pa lahko še dlje.