Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Laserske operacije oči

dr. Vesna Morela, dr. med., spec. oftamologije
dr. Vesna Morela, dr. med., spec. oftamologije (Foto: Diana Anđelić)

Dr. Vesna Morela o najnovejši metodi popravljanja ostrine vida

Laserske operacije oči zaradi velike zanesljivosti, natančnosti in majhnega števila zapletov omogočajo milijonom ljudi po vsem svetu delno ali popolno odpravo odvisnosti od očal in kontaktnih leč. Prvi laser excimer so izdelali leta 1988. Od takrat je doživel številne spremembe in izboljšave, tako da ga zdaj v vseh razvitih državah rutinsko uporabljajo za zdravljenje motenj refrakcije (loma svetlobe). Korekcija vida z laserjem excimer je ambulantni operativni poseg, pri katerem s hladnim žarkom svetlobe preoblikujejo površino roženice, s čimer dosežejo izboljšanje ostrine vida. S pulzirajočo svetlobo nežno posnamejo mikroskopsko majhno količino tkiva in tako preoblikujejo zakrivljenost roženice, kar omogoča jasnejše fokusiranje svetlobe na mrežnico.
Več roženičnega tkiva ko posnamejo, bolj spremenijo refraktivno moč roženice. V nasprotju z drugimi laserji hladni svetlobni žarek excimerja ne povzroča toplotnih poškodb tkiva. S tem laserjem izvajajo več tehnik, med njimi LASIK in še novejšo LASEK, za katero so se specializirali okulisti v Očesni ambulanti Morela, ki je po centru Irman v Žalcu drugi tovrstni center v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z dr. Vesno Morelo, dr. med., specialistko oftamologije.

Gre torej za poseg, primeren za oči, ki niso bolne?

Oko je zdravo, je le preveliko, premajhno ali pa nekoliko nepravilno oblikovano. Približno tako, kot če si zelo nizke ali zelo visoke rasti. Funkcija takšnih oči je stoodstotna samo, če refraktivno napako korigiramo z očali, kontaktnimi lečami ali z operativnim posegom - refraktivno kirurgijo.

Kako pride do takšnih napak?

Napaka je lahko prirojena ali pridobljena. Kratkovidnost se ponavadi pojavi v obdobju rasti ali pa je oseba nekoliko kratkovidna že od rojstva. Ponavadi se kratkovidnost veča do petindvajsetega leta, ko se navadno zaključi, ni pa nujno. Pri astigmatizmu je drugače, večinoma je to prirojena okvara, tako kot daljnovidnost.

Koliko je prirojenih in koliko pridobljenih okvar ostrine vida?

Več je okvar, ki nastanejo pozneje. Dojenček je normalno daljnoviden, običajno ima 3 dioptrije, ko pa raste, se oko običajno ustavi pri normalni vidnosti - to se pravi, da je dolžina taka, da otrok brez kakršnegakoli pripomočka vidi dobro. Toda tudi dojenček je lahko kratkoviden, vendar je to izredno redko.

Vid se nam torej sčasoma pokvari?

Ne bi rekla, da se pokvari, le oko raste prehitro in preraste mejo, velikost, ki omogoča, da pada gorišče na mrežnico natanko tja, kjer je živec, kjer človek vidi. Zato moramo imeti spredaj ustrezno razpršilno lečo, ki žarke usmerja na mrežnico, saj to omogoča oster vid. To dosežemo z očali ali lečami.

Ali z lasersko operacijo ...

Roženica je mesto, kjer lahko oko malce skrajšamo ali povečamo, da je funkcija spet stoodstotna tudi brez pomagal, torej brez očal ali leč. Pri operaciji posnamemo del roženice in tako dosežemo ustrezno obliko. Toda roženico lahko posnemamo samo do neke meje, nekaj dioptrij, ne moremo pa posneti 20 ali 30 dioptrij, ker bi sicer utegnili narediti luknjo.

Kaj povzroča to prehitro rast?

Ne vemo. Mislimo, da bi utegnil biti eden od vzrokov obilo bližinskega dela. Toda to ni nujno - dva otroka lahko enako bereta, pa bo eden kratkoviden, drugi pa ne. Toda iz svoje šestintridesetletne prakse lahko povem, da je pri otrocih, ki zelo veliko berejo in imajo zelo veliko bližinskega dela, to pogosteje.
Veliko vlogo igra tudi dednost. O drugih vzrokih ni veliko znanega. Kratkovidnemu otroku prepovemo preveč branja. Takemu, ki ni kratkoviden, ničesar ne prepovedujemo, ne rečemo, ne beri preveč, da ne boš čez pet let kratkoviden. Toda otroku, ki je že kratkoviden, ima veliko bližinskega dela in vsake pol leta pride po večjo dioptrijo, rečemo, naj dela samo za šolo.

Ali je debelina roženice povezana z dioptrijo?

Ne veliko, stvar je v tem, da nimamo vsi ljudje enake roženice. Človeku, ki je že kratkoviden in ima tenko roženico, ko jo zbrusimo, ostane pri metodi LASEK veliko več. Njegova roženica bo debela 560 mikronov, več kot toliko pa je ne smemo posneti. Izbira tehnike je torej odvisna tudi od debeline roženice.

Kakšne so razlike med metodama LASEK in LASIK?

To sta dve različni tehniki tanjšanja roženice. LASEK je novejša in manj tvegana metoda. Razlika je predvsem v pripravi roženice pred lasersko obdelavo. Pri metodi LASIK roženico s posebnim aparatom prerežejo, nato jo z laserjem stanjšajo in naposled odrezani del postavijo nazaj. Pri metodi LASEK zgornje plasti roženice ne odrežemo, ampak tenko plast vrhnjih celic samo dvignemo, zaradi česar lahko roženico z laserjem tanjšamo malo višje. Pri metodi LASIK je najbolj tvegan del prav odstranjevanje zgornjega dela roženice, saj gre za nadvse zahteven postopek, pri katerem ti nadvse oster, natančen nož, ki reže roženico, nikakor ne sme odpovedati. Arhitektura roženice po posegu z metodo LASIK ni več enaka, stanjšanje roženice pa mora držati vse življenje. Zaradi pritiskov v očesu se namreč preveč stanjšana roženica lahko spet izboči. Pri metodi LASIK obstajajo tudi nekatera dodatna tveganja, kot so dislokacija, pomikanje, nepravilnost pri rezanju in trganje roženičnega pokrova.

Sicer pa imata obe tehniki svoje prednosti. Pri metodi LASIK bolnik že drugi dan po posegu vidi veliko bolje in hitro okreva, vendar je ta dioptrija manj stabilna, ker del roženice odrežejo. LASEK omogoča stabilnejšo dioptrijo, vendar celjenje poteka dlje, približno teden dni. Čeprav gre za novejšo metodo, najdete zagovornike ene in druge metode
Pri nas metode LASIK ne izvajamo, če pa se bolnik vendarle odloči zanjo, ga, ker med okulisti vlada velika kolegialnost, priporočimo dr. Irmanu, ki je strokovnjak za to metodo. Čeprav so tudi pri tej metodi omejitve, kot je tenka roženica, ko ta metoda sploh ne pride v poštev.

Ali je uspešnost operacije zagotovljena?

Jamstva seveda ni, vendar so zapleti precej redki. Bolniku je treba odkrito povedati, kakšne so možnosti, da je mogoče roženico dodatno pobrusiti, poseg mogoče tudi ponoviti, vendar šele po treh mesecih. Lahko se pojavi tudi bleščanje.

Je to odvisno od dioptrije?

Da, a tudi od tega, kako se celi, in od laserja, saj tudi ti niso stoodstotni. Prihaja tudi do napak, čeprav so redke. Med operacijo je treba zelo paziti, da na roženico ne pride voda, ker ustvarja površinsko napetost.

Je poseg boleč?

Bolečine se pojavijo kmalu po operaciji, ko popusti lokalni anestetik, čeprav se to razlikuje od bolnika do bolnika. Nekateri imajo nizek prag bolečine, drugi visokega, vendar moram reči, da nas ponoči še nihče ni klical, čeprav imajo to možnost. Doslej so še vsi bolniki prišli na kontrolo takrat, ko smo jih naročili. Toda vsakega bolnika pomiri, če mu daš telefonsko številko in mu rečeš, da lahko pokliče, če bo imel težave. To ljudi pomiri. Tudi po telefonu je mogoče marsikaj urediti. Veste, vsak človek se boji za svoje oči, zato bolnike zaskrbi takoj, ko kaj začutijo.

Ali stroške posega krije zavarovalnica?

Povsod po svetu je to samoplačniška storitev. Pri nas še nimamo koncesije, čeprav jo za nekatere posege že čakamo.

Poseg je zelo kratek. Koliko stane?

Cena znaša 250.000 tolarjev za eno oko. To resda ni poceni, in sicer zato, ker je aparatura zelo draga. Laserji so res dragi. Ceno posega določa cena laserja, ki je zelo visoka in ga imamo v najemu.
No, ampak tudi očala stanejo, tudi do 130.000 tolarjev, celo pri optiku, ki ga poznamo. Vsak okvir danes stane skoraj 50.000 tolarjev, torej bi za ceno posega dobili samo štiri očala. Pri kontaktnih lečah morate vse življenje kupovati tekočino in menjavati leče, poleg tega se kaj rade zgubijo ali strgajo.

Kaj pa čakalne dobe?

Čakalnih dob ni. Z bolnikom se posvetujemo, da si lahko vzame zanj najugodnejši čas, ko je lahko odsoten, ko ne bo šel smučat, na morje ali jadranje. Bolnik si mora vzeti čas.

Kje v svetu so na tem področju najbolj napredni?

Rekla bi, da v ZDA, čeprav so Američani z laserjem začeli delati zadnji, ker niso imeli dovoljenja. Ko pa so jim to dovolili, je šlo hitro. Američani so večinoma tudi izdelovalci laserjev. In seveda tudi na Japonskem - spomnite se samo, da so imeli prej skoraj vsi Japonci očala, zdaj pa jih je že veliko operiranih. V Italiji, v Padovi, kjer deluje eden od največjih centrov, s katerim redno sodelujem, v enem samem popoldnevu z enim laserjem opravijo tudi po štirideset operacij ...

Kdaj odsvetujejejo poseg?

* Pred začetkom zdravljenja najprej opravijo podroben oftalmološki pregled, s katerim ugotovijo, ali je bolnik ustrezen kandidat za poseg snemanja dioptrije z laserjem. S pregledom izključijo možnost bolezni ali sprememb na očesu.
* Oči morajo biti zdrave, oseba pa mora imeti vsaj osemnajst let, če gre za kratkovidnost, ali enaindvajset let, če gre za astigmatizem.
* Poleg tega se rast dioptrije v zadnjem letu pred posegom ne sme pomembno poslabšati.
* Tudi osebe, ki trpijo za degenerativnimi ali avtoimunskimi boleznimi, nosečnice in ženske, ki dojijo, niso primerne za takšno operacijo.
* Poseg odsvetujejo tudi v primeru, če je oseba v stanju, ki otežuje celjenje in ozdravitev.
* Druga omejitev za lasersko operacijo oči je prevelika dioptrija.
* Na drugi strani več kot 90 odstotkov bolnikov z nizko do srednjo kratkovidnostjo ali astigmatizmom po operaciji vidi ostro tudi brez očal.

Kontraindikacije za lasersko operacijo so vse bolezni oči, med katerimi so najpogostejše:
  • vnetja oči,
  • rdeče oči,
  • bolezni roženice, leče, šarenice oziroma vseh delov očesa (siva mrena, glavkom, odstop mrežnice).

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

očala , lase , oči , oko , poseg , operacija , vid , laser , korekcija , roženica , zavarovalnica , dioptrija , leče , čakalna doba , kontaktne leče , kratkovidnost , žarek , hladen , kirurgija , daljno , lasek , lasik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.