Suhe oči niso vedno nerešljiva težava

(Foto: Shutterstock)

Težave pri občutku suhih oči sprva blažimo z umetnimi solzami, s čimer poskušamo odstraniti vzrok za pomanjkanje solz. Pri izrazitejših težavah pridejo v poštev zdravila, katerih izbira je odvisna od stopnje prizadetosti oči ter od vzroka težave. Dobro poznamo občutek, ko zajokamo ob žalostnem filmu ali na poroki. Toda izražanje čustev ni edina funkcija solz. Njihova glavna naloga je, da oči varujejo in jih vlažijo ter tako prispevajo k jasnemu vidu. Preprečujejo tudi pojav vnetij na roženici in z njene površine odnašajo tujke, ki bi sicer poškodovali površino očesa

Z nenehnim utripanjem očesnih vek se enakomerno razporedijo po površini roženice. Tako se na površini roženice ustvari tanek tekočinski film. Prašno ali zakajeno okolje in veter sprožijo povečano nastajanje solz, ki v takšnem okolju dodatno zaščitijo površino očesa. Glavni razlog za suho oko je zmanjšana tvorba solz, ki nastajajo v solznih žlezah, dodatno pa lahko k občutku suhih oči prispeva še nepravilno sorazmerje izločkov v solznem filmu. Vzrokov za pojav tovrstnih motenj je več in jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju prispevka.

Znaki in simptomi
Običajno se težave pojavijo obojestransko, kar pomeni, da sta prizadeti obe očesi. Bolniki s suhimi očmi govorijo o občutku "rezanja", pekočih bolečinah in zbadanju v očeh, pogosto imajo tudi občutek tujka v očesu. Opažajo, da so njihove oči čezmerno občutljive na cigaretni dim, prah in veter, poleg tega že po krajšem branju občutijo utrujenosti oči. Tisti, ki poskusijo z nošenjem kontaktnih leč, ugotovijo, da jih ne prenašajo. Nekateri opažajo tudi izcedek v očesu ali okoli njega.

Vzroki za suhe oči
Poglavitni razlog za suhe oči je torej zmanjšana tvorba solz. To povzroči, da se mehki deli očesa, kot sta veznica in roženica, hitro izsušijo. Vzroki, ki pripeljejo do te motnje, so številni in jih v vsakdanji praksi ni mogoče povsem zanesljivo opredeliti pri vseh bolnikih. Nekateri ljudje imajo že prirojeno nekoliko manjšo tvorbo solz; pri teh se ob stanjih, ki le nekoliko zmanjšajo nastajanje solz, težave pojavijo prej in so izrazitejše. Če je solz za vlaženje površine očesa premalo, oči postanejo razdražene in občutljive. Medicinski izraz za to stanje je keratoconjunctivitis sicca. Do zmanjšanja tvorbe solz naravno pride s starostjo, pri ženskah pa se nastajanje solz dodatno zmanjša v menopavzi, na kar vplivajo hormonske spremembe v telesu. K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek. Najpogostejše bolezni, ki lahko povzročajo suhe oči, so revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, skleroderma in sjorgenov sindrom.

Težave z občutkom suhih oči se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, pri katerih nastaja dovolj solz, vendar je sestava solzne tekočine neustrezna. Običajno je v solznem filmu premalo sestavin, kot so lipidi, ki so pomembni za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine ter za ohranjanje vlažnosti očesa. Solze torej niso le voda, marveč imajo veliko kompleksnejšo sestavo. Gre za tekočino, sestavljeno iz vode, maščob, elektrolitov, encimov, pomembnih za uničevanje bakterij, in rastnih faktorjev, ki uravnavajo celične procese na površini očesa.
Tako sestavljen solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno. Znano je tudi, da plast tekočine, imenovana solzni film, ki pokriva površino očesa, ni po celotni debelini enako sestavljen, ampak ima tri plasti. Najgloblja plast, ki se neposredno prilega očesni površini, je plast sluzi ali mukusa, ki jo tvori veznica. Srednja plast se imenuje vodna faza in predstavlja 90 odstotkov solznega filma; sestavljena je pretežno iz vode in nekaj soli. Ta del solznega filma je odgovoren za čiščenje očesa in odstranjevanje tujkov s površine očesa. Vrhnji sloj imenujemo lipidna faza in vsebuje maščobne kisline, imenovane lipidi.

Ta sloj tvorijo žleze na zunanjih robovih zgornje in spodnje veke. To je sloj, ki preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma. Ko gre za sestavo solznega filma, je torej nadvse pomembno pravilno ravnotežje med sestavinami. Nekatere bolezni ali kemične poškodbe očesa vodijo do sprememb lipidne in mukozne faze. Tudi vnetje robov vek (blefaritis) in bolezni kože, kot je na primer rosacea, lahko vplivajo na tvorbo lipidne faze in s tem povzročajo suhe oči.

Na pojav suhih oči lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, zlasti diuretiki, antihistaminiki, uspavala, triciklični antidepresivi, zdravila za zdravljenje aken ter nekateri opiatni analgetiki.Omeniti velja, da obstaja vrsta bolezni, ki povzročajo zelo podobne simptome in znake kot težave s suhimi očmi, vendar pri njih ne prihaja do motenj tvorbe ali sestave solz. Najpogostejše med njimi so blefaritis (vnetje robov vek), entropij (rob veke se zaviha navznoter), ektropij (rob veke je obrnjen navzven), moten refleks mežikanja, alergična reakcija na očesne kapljice ali mazila, dražljaji iz okolja (cigaretni dim, sonce, veter, klimatske naprave) in preobremenjenost oči.

Postavitev diagnoze
V primerih razdraženih in suhih oči lahko v očesni ambulanti s preiskavami določimo količino izločanja solz, a tudi kakovost solznega filma. Količino izločanja solz določimo s Schirmerjevim testom: v predel med spodnjo veko in zrklom za pet minut vstavimo testni listič in določimo količino izločanja solz. Kakovost solznega filma določimo s posebnimi barvili v obliki kapljic (fluorescein, lisamin zeleno, rose bengal rdeče). Glede na obarvanje ocenimo vzorec obarvanega predela površine očesa in merimo čas, ki je potreben, da se na površini očesa pokaže suh predel.

Zdravljenje suhih oči
Ne glede na vzrok težav je cilj zdravljenja, da postanejo oči čimbolj vlažne.

To lahko dosežemo na več načinov:

  • Nadomestki solz: blage oblike suhih oči zdravimo samo z umetnimi solzami. V oko jih lahko nakapamo večkrat na dan, celo vsako uro. V primerih zelo pogostega jemanja umetnih solz je priporočljiva uporaba umetnih solz brez konzervansov, ki jih dobimo v lekarnah, kajti konzervansi pogosto povzročajo alergične ali toksične reakcije, ki dodatno dražijo oko. Poleg umetnih solz je v hujših primerih priporočljiva še uporaba vlažilnih mazil za oko. Pri uporabi mazila se vid nekoliko zamegli, zato jih uporabljamo predvsem pred spanjem.
  • Prekinitev iztekanja solz skozi solzne kanalčke: odprtine solznih kanalčkov, skozi katere odtekajo solze, začasno ali trajno zapremo s kolagenskimi ali silikonskimi čepki. Kolagenski čepki se v nekaj dneh raztopijo, silikonske čepke pa lahko odstranimo ali pa jih pustimo na mestu. Ena od možnih metod zaprtja izvodil solznih žlez je kirurška kauterizacija, s katero naredimo brazgotino in tako zapremo kanal.
  • Protivnetna zdravila: pri zelo napredovalih oblikah bolezni so na voljo tudi druga zdravila, ki jih navadno uporabljamo pri zagonu bolezni, izjemoma tudi dalj časa. Sem spadajo kortikosteroidi, ciklosporin A, v primerih bolezni žlez na spodnji in zgornji veki pa za določeno obdobje predpišemo tudi antibiotik. Izidi takšnega zdravljenja se običajno pokažejo šele po daljšem obdobju, največkrat po mesecu ali dveh.


Z ustreznim vedenjem in uporabo umetnih solz bodo mnogi, ki imajo blažje težave s suhimi očmi, to težavo odpravili sami. Pri izrazitejših težavah je nujen obisk oftalmologa že ob začetku težav, saj je le z ustrezno terapijo, usmerjeno v odpravljanje vzrokov oziroma v zdravljenje bolezni, ki je pripeljala do nastanka suhih oči, mogoče preprečiti nastanek hujših okvar.

Nasveti za bolnike s suhimi očmi

  • V avtomobilu se izogibajte neposrednemu usmerjanju gretja/hlajenja v oči in klimatskim napravam, ki bi bile usmerjene v oči.
  • V vetrovnem vremenu in pri plavanju uporabljajte zaščitna očala.
  • Priporočena vlažnost v prostoru je od 30 do 50 odstotkov; pozimi svetujemo dodatno vlaženje.
  • Pomembno je mežikanje z vekami; zavestno mežikanje pripomore k boljši prerazporeditvi solznega filma.
Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki